Bojan Kirbiš: “Izpeljali smo večino zadanih projektov, v načrtu so številni novi”

Bojan Kirbiš, župan Občine Starše

Bojan Kirbiš je župan Občine Starše. Izhaja iz uradniško učiteljske družine, rodbine iz Prepolj, kjer je vso svojo mladost odraščal s sovrstniki iz celotne občine na osnovni šoli Starše. Bil je tudi aktivist, mlad športnik (judo, nogomet, radioamater), kasneje pa je končal srednjo in višjo gradbeno šolo, si pridobil izobrazbo gradbenega inženirja in se predal gradbeni stroki. Da zmore res vse in da je sposoben doseči zastavljene cilje, je dokazal z ustanovitvijo gradbenega podjetja, ki ga je uspešno in profesionalno vodil 20 let.  Dokazal je, da lahko izpelje konkretne projekte, z vsemi pozitivnimi in smelimi odločitvami. Župan Občine Starše je od leta 2010. Na volitvah, ki bodo 18. novembra 2018, bo ponovno kandidiral za župana.

Župan Občine Starše ste od leta 2010. Kaj je tisto, na kar ste najbolj ponosni, kaj je bil vaš izziv in ste ga uspeli tudi uresničiti?

Da delujemo složno in enotno je bil moj cilj takrat, ko sem sprejel odločitev leta 2010, da kandidiram za župana. Cilj je bil dosežen. Večina odločitev na občinskem svetu je bila sprejeta soglasno. In na kaj sem posebej ponosen? Vsekakor na to, da vsa leta načrtovane projekte izpeljemo brez zadolžitev. Občina Starše tako ostaja ena izmed redkih slovenskih občin, kjer za uresničevanje občinskih projektov išče državna in evropska sredstva oz. se predvsem odloča za investicije, ki so podprte z omenjenimi viri. Tudi zaradi tega smo lahko v zadnjih letih izpeljali projekte, ki smo si jih zadali. Mnogi izmed teh so bili tudi del obljube, katero sem podal že osem let nazaj, ko sem prvič kandidiral za župana. Večino smo jih skupaj z občinskim svetom, občinsko upravo, društvi ter občankami in občani, tudi uspešno izpeljali.

Naj naštejem le najpomembnejše: izgradnja kanalizacije v celotni občini, ureditev vaških središč v Staršah, Prepolju in Marjeti, obnovitev javne razsvetljave, začeli z obnovo cest poškodovanih ob izgradnji kanalizacije, ureditev novih odsekov cest, obnovili šolo v Staršah, postavili igrala po naseljih, fitnes naprave, sofinancirali športna društva, da skrbijo za kvalitetno športno dejavnost, omogočamo brezplačno drsanje, smučanje po polovični ceni …. Skrbimo, da so travnate športne ter druge površine lepo urejene. Z žepninami, ki jih prejemajo vsi dijaki ter štipendijami (študenti od 2. letnika dalje), pomagamo mladim pri njihovem izobraževanju.

Ponosen sem na to, da je v občini aktivnih 40 društev, ki s svojo dejavnostjo bogatijo občinsko dogajanje, sodelujejo pa tudi na različnih prireditvah sosednjih občin in tudi držav, predvsem pa v pobratenih občinah.

Država je občinam zelo znižala povprečnine, tudi za naslednji dve leti ne napoveduje zneskov, ki jih pričakujete v občinah. Povprečnine pa so zneski, ki so namenjeni tudi za razvoj. Kaj vse to pomeni za vašo občino?

Znižanje povprečnin pomeni manj investicij.

Vlada napoveduje do leta 2020 tudi uvedbo nepremičninskega davka, namesto NUSZ, denar naj bi šel v državni proračun. Kot nov vir za občinske potrebe pa predlagajo uvedbo novega davka. Kaj bi to pomenilo, se strinjate s takšnimi rešitvami?

Izračuni oz. primerjave med sedanjim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in nepremičninskim davkom v preteklih letih za občino Starše niso pomenile bistvene razlike glede priliva sredstev v občinski proračun.

Precejšnjo težavo pri financiranju investicij povzroča tudi izredno slabo črpanje evropskih sredstev na državni ravni, v zdajšnji finančni perspektivi 2014 do 2020. Ali to povzroča težavo tudi pri vas?

Slabo črpanje evropskih sredstev povzroča veliko težav pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Projekte, ki smo jih prijavili več kot pred letom dni in smo jih imeli v proračunu za to leto, dobivamo šele sedaj odobrene oz. pri nekateri pozive za dopolnitve. A ker smo jih načrtovali za izpeljavo v začetku leta, to pomeni zdaj spremembo terminskih planov ter rebalans proračuna.

Vzrok za slabo črpanje nepovratnih sredstev v zdajšnji finančni perspektivi je predvsem v dolgotrajnih postopkih izbire primernih investicij. Drugi dogovor za razvoj regij, v katerem je bilo »razdeljenih« največ sredstev, je bil podpisan šele letos poleti – torej na polovici obdobja. Občine moramo zdaj pridobiti še projektno in investicijsko dokumentacijo ter gradbena dovoljena, da bomo vloge za »odobrene investicije« sploh lahko oddale, roki pa so sedaj zelo kratki. Kot je v navadi porabimo več časa za to, da se dogovorimo kaj bomo sploh lahko delali, kot pa za samo izvedbo.

Veliko je kritik na to, da so različne finančne pomoči namenjene zgolj velikim, tj. mestnim občinam, majhne občine pa ste prikrajšane. Posebno naj bi bilo to opazno pri zahtevi po ureditvi čiščenja odpadnih voda, kjer pa zdajšnja ureditev ne omogoča sofinanciranja projektov majhnim občinam. Ti projekti so zelo dragi, majhne občine tega same ne zmorejo. Kako je s tem pri vas?

Občina Starše je zgradila primarno kanalizacijsko omrežje s soudeležbo kohezijskih sredstev v prvi perspektivi. Takrat smo pristopili k projektu zaščite podtalnice Ptujskega in Dravskega polja. V okviru tega projekta je bila izvedena tudi rekonstrukcija Centralne čistilne naprave CČN Ptuj, na katero je preko Občine Hajdina priključena tudi naša občina. Občina Starše je v letu 2017 zaključila tudi gradnjo sekundarne kanalizacije, ki smo jo deloma financirali z nepovratnimi sredstvi ES iz sklada za regionalni razvoj. Skupaj smo tako od leta 2001, ko smo z gradnjo kanalizacije začeli, zgradili 39,2 km kanalizacijskega omrežja. Ker smo v občini omogočali plačevanje komunalnega prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežja tudi na obroke, se je večina gospodinjstev na omrežje že priklopila, trenutno je priklopljenih že skoraj 90 % gospodinjstev.

Kako sicer ocenjujete pomoč države oz. sofinanciranje ostalih investicij na občinski ravni, tudi tu je malo razpisov (za šole je bil zadnji npr. leta 2011), še na tisto, kar je odobreno, pa občine čakajo zelo dolgo, da prejmejo plačilo?

Pomoč države pri gradnji oz. obnovi osnovnih šol je premajhna, oz. je že več let sploh ni.

Tudi v naši občini že več let načrtujemo gradnjo nove podružnične osnovne šole v Marjeti na Dravskem polju. Stara namreč ne zadošča sedanjim standardom – največje pomanjkljivosti so: otroke je potrebno voziti na telovadbo v Starše, jedilnica je premajhna, pa tudi prostori za knjižnico in računalniško učilnico niso ustrezni …). Med pomembnejšimi razlogi za novo šolo je tudi ta, da je obstoječa grajena z montažnimi elementi, ki vsebujejo azbest.

Projekti za novo štiri oddelčno šolo z sodobno večnamensko telovadnico so pripravljeni, trenutno pridobivamo gradbeno dovoljenje, prijavili pa smo se tudi na razpis Eko sklada RS za pridobitev nepovratnih sredstev za gradnjo skoraj ničenergijskih objektov. Kot ste že omenili v vprašanju, trenutno razpisa za nepovratna sredstva n