Praznik dela je mednarodni praznik delavstva, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred.
Kakšen pa je položaj delavcev in delodajalcev na slovenskem trgu dela?
Po podatkih Surs-a je bilo konec 2017 med prebivalci, starejšimi od 15 let, skoraj 55 % delovno aktivnih (959.000). Od leta 2013 se ponovno povečuje, predvsem število zaposlenih v rednem delovnem razmerju.
Več kot polovica delovno aktivnih v Sloveniji ne dela v občini, v kateri imajo prebivališče. Na delo v zahodno Slovenijo prihaja 15 % delovno aktivnih oseb iz vzhodne Slovenije, na delo v vzhodno iz zahodne pa le 4 % delovno aktivnih oseb. Največ ljudi prihaja na delo v občino Ljubljana. 2017 je bilo takih več kot 122.000
Po podatkih Surs-a je bila povprečna plača za februar 2018 nižja od plače za januar 2018, toda višja od plače za februar 2017. Povprečna bruto plača za februar 2018 je znašala 1.638,00 EUR; neto 1.066,33 EUR. V primerjavi s plačo za februar 2017 se je povprečna bruto plača za februar 2018 zvišala, in sicer nominalno za 3,6 %, realno pa za 2,4 %.
Povprečna plača za februar 2018 najvišja v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (1.471,87 EUR).
Na današnji dan je na spletnih straneh ZRSZ razpisanih 2.413 prostih delovnih mest, največ v Ljubljani (710).
Velik izziv za trg dela v Sloveniji bodo v prihodnosti pomenile tudi demografske spremembe. Povprečna starost prebivalcev Slovenije se je v zadnjih desetletjih povečala skoraj za dve leti, obenem pa je bil v 2017 negativen tudi naravni prirast.
K. V.
