Po mesecih pravne bitke je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zavrglo kazensko ovadbo proti Tomažu Kokotu, občinskemu svetniku iz Poljčan. Ovadba, ki je temeljila na domnevnih grožnjah in oviranju uradnega dejanja, se je izkazala za neutemeljeno.
Maribor, 11. februar 2025 – Po več mesecih pravne bitke je Okrožno državno tožilstvo v Mariboru zavrglo kazensko ovadbo zoper Tomaža Kokota, občinskega svetnika iz Poljčan. Ovadba, ki jo je podala Policijska uprava Maribor, Policijska postaja Slovenska Bistrica, je temeljila na domnevnih kaznivih dejanjih grožnje (135. člen KZ-1) in preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi (299. člen KZ-1). Po natančni preučitvi dokazov je tožilstvo ugotovilo, da ni podlage za kazenski pregon.
Ozadje primera
Incident sega v september 2024, ko je županja Poljčan, Petra Vrhovnik, policiji prijavila, da jo je med sprehodom s psom neznani voznik poskušal izriniti s ceste, pri čemer naj bi utrpela lažje poškodbe. Istega dne naj bi bila tarča kibernetskega napada na njen osebni računalnik. Ti dogodki so se zgodili kmalu po burni seji občinskega sveta, kjer je med Vrhovnikovo in Kokotom prišlo do besednega spora. Kokot naj bi med razpravo dejal, da bodo “jutri vidne posledice” in jo pozval, da se “zmenita zunaj”. Kokot je te izjave pojasnil kot povabilo na pogovor na štiri oči, brez grožnje ali namigovanja na nasilje.
Dokazana nedolžnost in neutemeljena ovadba
Kokot je bil zaradi ovadbe zaslišan 10. oktobra 2024 na Policijski postaji Slovenska Bistrica. Kljub temu, da je bil v preiskavi obravnavan kot osumljenec, je tožilstvo po preučitvi dokazov in okoliščin primera 31. januarja 2025 odločilo, da ne bo nadaljevalo pregona. Odločitev tožilstva potrjuje, da so bile obtožbe neutemeljene in brez pravne osnove.
Odziv Tomaža Kokota
V odzivu na odločitev tožilstva je Kokot poudaril, da je bil ves čas prepričan v svojo nedolžnost ter da je bila ovadba vložena po krivem. Izrazil je zadovoljstvo z razpletom, hkrati pa razočaranje nad postopkom, ki ga je prisilil v dolgotrajno pravno zagovarjanje. Razmišlja o pravnih korakih proti tistim, ki so mu s to neutemeljeno ovadbo povzročili škodo.
Vprašanja o odgovornosti za neupravičene ovadbe
Primer Tomaža Kokota odpira vprašanje odgovornosti za neupravičene kazenske ovadbe ter vpliva, ki jih imajo takšni postopki na posameznike. Čeprav je tožilstvo zavrglo obtožbo, ostaja vprašanje, kako zaščititi posameznike pred neutemeljenimi obtožbami in kakšne posledice bi morali nositi tisti, ki vložijo takšne ovadbe.
Zadevo je uradno zaključil okrožni državni tožilec Andrej Kirbiš, ki je zavrženje ovadbe potrdil s sklepom in žigom Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru.
