Franc Kangler je ena najbolj prepoznavnih osebnosti v slovenski politiki, še zlasti v Mariboru, kjer je bil pred časom župan, dokler ga niso v slogu jogurtne revolucije dobesedno spodili tedanji »vstajniki«.
Pred slabim letom je postal predsednik mariborskega odbora SDS, v zadnjem času je znan tudi kot kandidat za evropskega poslanca na listi SDS. Za seboj ima številne politične izkušnje, pa tudi izkušnje z zlorabo policije v politične namene, saj se je ničkolikokrat znašel v vlogi tarče. Je odločen in brez dlake na jeziku, kar pa ne pomeni, da nima smisla za humor, saj se zna nasmejati tudi sam sebi.
V Mariboru rojeni in živeči Franc Kangler (1965) je po izobrazbi pravnik. Med letoma 1984 in 1995 je deloval v organih za notranje zadeve, nato pa je zapustil policijske vrste in se zaposlil na občini Duplek. A le za kratek čas, saj je bil leta 1996 na državnozborskih volitvah izvoljen za poslanca na listi Slovenske ljudske stranke in to ostal tri mandate, do leta 2011, ko so bile predčasne volitve. Leta 2006 je uspešno kandidiral za župana mestne občine Maribor in uspeh ponovil tudi leta 2010, vendar drugega mandata zaradi mariborske »ljudske vstaje« ni izpeljal do konca, ampak ga je sklenil leta 2012, na polovici torej. Bil je zelo uspešen pri pridobivanju evropskih sredstev, saj je v šestletnem županskem mandatu skupaj s svojo ekipo pripravil in realiziral 53 projektov, ki so še danes vidni (Lutkovno gledališče, Ljudski vrt, gondola, Karantena, krožišča, vodovod, kanalizacija, Interreg 3 A, Hiša Stare trte, EPK, EPM itd.). Ob predčasnem slovesu z županske funkcije se mu je odrekla tudi SLS ter ga izključila, zato je kasneje (so)ustanovil Novo ljudsko stranko Slovenije, ki je v mariborskem mestnem svetu delovala kot Lista Franca Kanglerja. V času po odstopu z županske funkcije se je nanj še bolj intenzivno spravila globoka država, saj se je število sodnih postopkov, ovadb in različnih anonimk z obtožbami korupcije namnožilo, vendar je uspešno odbil vse napade. Tudi kot državni svetnik je imel težave, saj mu je Državni svet RS najprej izdal sklep o prenehanju mandata, po drugi izvolitvi pa mu ga najprej ni hotel potrditi. Leta 2019 je na listi SDS prvič kandidiral za evropskega poslanca. Nato je v tretji Janševi vladi postal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in zato predčasno odstopil s funkcije državnega svetnika. Jeseni 2022 je znova kandidiral na mariborskih županskih volitvah in se prebil v drugi krog, vendar mu ni uspelo premagati aktualnega župana Saše Arsenoviča. Bil pa je izvoljen za mariborskega mestnega svetnika. Lani se je Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije priključila Slovenski demokratski stranki, tako sta se združili tudi obe svetniški skupini v mariborskem mestnem svetu, Kangler pa je postal predsednik mestnega odbora SDS. Tokrat znova kandidira na listi SDS za volitve v Evropski parlament.
Gospod Kangler, že kar debelo desetletje je minilo, odkar smo se nazadnje pogovarjali. Se je vmes veliko spremenilo? Bi lahko rekli, da so edina stalnica politike spremembe, če parafraziram Clausewitza?
Spremembe vedno obstajajo, enkrat si zgoraj, drugič spodaj. Vendar mi vedno vozimo po desni. Ne vozimo levo in desno. Tako pač v Evropi je. Zato si želimo urejeno državo, človekove pravice. In to ne samo v Sloveniji, tudi v Evropi.
Ko so vas leta 2012 kot mariborskega župana »žagali« z ulice, sem se spomnil na primere jogurtne revolucije v času razpadanja nekdanje SFRJ. Je ta primerjava preveč radikalna?
Ne, sploh ne. Poglejte, takrat so tisti, ki so danes na oblasti, obešali lutke po Mariboru, objavljali žaljive tekste, fotografije itd. Spomnim se, da so takrat v središče Maribora pripeljali kozla, pokale so petarde, pa se nihče ni oglasil, da gre za mučenje živali. Po drugi strani pa ti isti jemljejo kmetom živino, teptajo svobodo govora, teptajo dostojanstvo. Ko je bila na oblasti Janševa vlada, so protestirali samo kolesarji. Danes, pod Golobom, protestirajo sodniki, tožilci, zdravniki, upravne enote, kmetje. Vsi protestirajo, samo »kolesarji« ne. No, saj niso pravi kolesarji …
Politkolesarji?
Nekaj takega.
V času prejšnje vlade ste posneli tudi nekaj videonagovorov. Pogrešam jih.
Večkrat kakšen video objavim na Facebooku, nazadnje je bil posnet bolj na lokalno temo, dosegel pa je 286 tisoč ogledov. Prav v teh dneh sem bil v Središču ob Dravi, tam torej, kjer namerava vlada postaviti azilni center, tam smo dvignili glas proti takšnemu centru. Vlada ne obvešča lokalnih skupnosti, podira pa ograjo na meji, nezakonite migrante bi naredili za migrante. To ni način in mislim, da bo treba z ljudmi drugače ravnati.
JE PA ŽALOSTNO, DA JE TO PRVI TAK PRIMER V SLOVENIJI, KJER SI ŽUPAN PRIVOŠČI TOŽBO PROTI MESTNEMU SVETU.
Glede migracij se krešejo mnenja v Evropski ljudski stranki.
Prav zato sem se odločil za kandidaturo. Samo doma sedeti je premalo. Želim si priložnosti, da opozorim na to tudi v Bruslju. Upam, da bomo dobili še kakšnega poslanca več. Doslej sta Romana in Milan dobro politično kričala, ampak če nas bo več, bomo glasnejši. Več bomo imeli možnosti. In upam, da bo Evropska ljudska stranka dobila močnejšo večino v Evropi kot sedaj ter da bo zaostrila tudi svojo migracijsko politiko, ki povzroča veliko težav vsej Evropi, ne samo Sloveniji.
To bo torej bistvena točka vašega programa, če sem prav razumel?
Ne gre samo za migracije. Tu je problem kmetijskega trga, živil, surovin, naftnih derivatov, kmetje so nezadovoljni. Uvažajo se žita iz Ukrajine, razumem, da je treba Ukrajini pomagati, ampak je treba zaščititi tudi domačega kmeta. Brez kmeta ni hrane in brez kmetijstva tudi v Sloveniji ne bomo mogli preživeti.
V Sloveniji kmetje ne protestirajo tako ostro kot denimo v Nemčiji?
Odvisno od naše politike. Kmetje imajo zemljo, ki jo je treba obdelovati, v zimskem času še imajo čas za proteste, od marca dalje se je treba več truditi na kmetijah, takrat za proteste ni časa. Protestirajo politkolesarji, ki so nevladniki in imajo redne prilive iz proračuna, protestirajo na vpoklic. Spomnite se, kateri politiki so z njimi protestirali …
Tanja Fajon?
Da, pa še kdo. Tudi sedanji evroposlanec Matjaž Nemec je vabil na proteste, sedaj pa SD toži našega kandidata Aleša Hojsa, ker je opozoril, da SD pomaga pri organizaciji protestov. Oni lahko protestirajo, medtem pa desne politike preganjajo, tožijo, KPK jim pošilja položnice, medtem ko ta gospoda lahko krši vsa pravila, pa se jim nič ne zgodi. NPU pa selekcionira, kdo je osumljen in kdo ne, denimo glede nakupa sodne palače.
»ZOKI DELA«, SREDI LJUBLJANE NE DOVOLI SPOMENIKA NITI POKOPA. PRAV JE, DA TUDI DRUGI VIDIJO, KAJ SE PRI NAS DOGAJA.
Imate bogate izkušnje s pregoni, praktično ves čas so vas pošiljali na sodišče. Od traktorja do oslička …
Nazadnje je policija preverjala anonimko, ko je nekdo – pa vemo kdo – na mariborski policiji napisal, da sem svojega osla Bobija podaril nekemu policistu. Tega policista sem morda srečal dvakrat, ko sem bil državni sekretar. Da dva policista iz Ljubljane prideta zasliševat tega kolega, kje je Bobi, je sramota. Tudi če bi ga res podaril, ne bi bilo s tem nič narobe. Moj osel je sedaj v Ljutomeru na kmetiji, nikoli ni bil pri policistu.
Ste predsednik mestnega odbora SDS v Mariboru. Prej ste bili prvi mož Nove ljudske stranke. Torej projekt vnovične združitve s SLS ni uspel?
Novo ljudsko stranko in Listo Franca Kanglerja smo pač združili s SDS, podpisali smo dogovor. Njej smo se priključili, lahko rečem, da smo uspešni. Lani je v Mariboru v SDS vstopilo 305 novih članov, v okolici Maribora še 255 novih članov. 550 novih članov samo na tem območju.
V Mariboru je sedaj svetniška skupina SDS zelo močna.
Prej je naša lista imela 8 svetnikov, SDS štiri, en svetnik je izstopil in je sedaj neodvisen, kar je pričakovano glede na to, da je glasoval v skladu z županovo voljo.
Kako komentirate zadnje zaplete, ko je zaradi holdinga župan Arsenovič tožil mariborski mestni svet?
Gospod Arsenovič je izgubil prvo tožbo. Mestni svet je namreč statut holdinga spremenil na ta način, da župan ni več v vlogi skupščine holdinga, ampak je to mestni svet. Ta odlok velja, tako da mestni svet odloča o holdingu. Je pa žalostno, da je to prvi tak primer v Sloveniji, kjer si župan privošči tožbo proti mestnemu svetu.
Kaj pa mariborska knjižnica? Težave naj bi imeli s financiranjem, v mestni občini Maribor pa pravijo, da financiranje poteka brez težav.
Da, s proračunom so težave, res pa je, da je država mestni občini Maribor veliko dolžna pri evropskih projektih, že dve leti se to vleče. Ne vem, zakaj teh sredstev Maribor ne dobi, malo je kriv župan, nekaj tudi dejstvo, da je v mariborskem mestnem svetu Gibanje Svoboda v opoziciji. Župan nima večine v mestnem svetu.
Ko so v Brežicah odločali o migrantskem centru, so svetniki Gibanja Svoboda prav tako glasovali proti?
Mislim, da je prav, da ne enačimo državne in lokalne politike. Ker tu, na terenu, se ljudje poznamo, se tudi spoštujemo. Spoštujem denimo dr. Vojka Flisa, ki je bil županski kandidat Gibanja Svoboda, nisem z njim v sporu. Je pa res, da župan ni znal ustvariti dialoga niti s SDS, že prej tudi ne z Novo ljudsko stranko. Tudi z Gibanjem Svoboda ne. In to je njegova krivda.
Kaj ta čas najbolj tepe Maribor?
Raje nas vprašajte, kaj nas ne tepe. Najbolj nas tlači odnos vlade do Maribora. Ne samo do Maribora, ampak do celotne regije, Štajerske. Niti enega evra za investicije in infrastrukturo, kar je škandal. Če vlada vsako leto pobere več sto milijonov evrov iz Dravskih elektrarn, nazaj pa nam pošilja drobtinice − 500 evrov za športno društvo. To je sramotno! Pošteno bi bilo, da bi vsaj del dobička, ki gre iz Dravskih elektrarn državi, razdelili za kulturo, šport in družbene dejavnosti v Podravju. Ampak ravno nasprotno! Še občinam so prepolovili nadomestila.
Na drugi strani pa gradijo močno preplačane železniške postaje.
Za sto do dvesto ljudi, ki se dnevno vozijo z vlakom. Mi bolj potrebujemo nove tire, na postaji pa čakalnico in peron. Verjamem, da si Jesenice in Nova Gorica zaslužita novo postajo, ne pa na tak način, kot ti gospodje delajo.
Zaupanje Evropski uniji ni več samoumevno, nekateri jo že primerjajo z nekdanjo Jugoslavijo. Kako gledate na ravnanje Věre Jourove in vladavino prava?
Obnašajo se enako kot Gibanje Svoboda, imajo iste kriterije. Prej so protestirali proti vladi Janeza Janše in govorili, kako bodo zagotovili svobodo govora, vladavino prava, sedaj pa sami delajo še veliko hujše stvari. Celo na policijo so se spravili in govorijo, kako bodo iz nje spravili janšiste. Predsednik vlade gre na televizijo in tam govori o čiščenju janšistov, komisarka Jourová na vse to ni reagirala. Posledica tega je, da je prišlo do velikih razpok v Evropi. Tudi predsednica Evropske komisije je zelo slabo odigrala svojo vlogo, ni primerno reagirala na ukrajinsko krizo, spravljali so se na Orbána in Madžarsko. Cerarjeva vlada je začela postavljati ograjo, tega si nista izmislila Janša in Hojs, o tem nihče ne govori. Sedaj pa jo podirajo. Ukrajina, migracije in kmetijstvo, to so glavne teme v Evropski uniji danes. Treba je opraviti tudi revizijo različnih okoljskih neumnosti.
In pričakovati je novega predsednika Evropske komisije?
Seveda, komisarji bodo novi, imamo tudi svojega komisarja, ki ga še nisem videl. Vsi pa so problematizirali Janeza Janšo, ko je šel v Kijev na obisk. Ko se je vlada pri nas zamenjala, pa so ga vsi posnemali!
Na nedavnem kongresu v Bukarešti je Ursula von der Leyen postala prva kandidatka Evropske ljudske stranke z močno podporo.
Do zdaj še nikomur, ki je bil »špicenkandidat«, ni uspelo priti na čelo Evropske komisije. Pustimo se presenetit. Vse bo odvisno od volilnega izida.
Kaže, da ima levica kar močan vpliv na evropske organe. Vsaj do sedaj je tako veljalo. Je pa peticija za pravico do groba in spomina nekoliko prevetrila vse to.
Saj smo edini v Evropski uniji, ki ima to težavo. »Zoki dela«, sredi Ljubljane ne dovoli spomenika niti pokopa. Prav je, da tudi drugi vidijo, kaj se pri nas dogaja. Ukinili so dan spomina na žrtve komunističnega nasilja.
Bili ste že poslanec, takrat pri SLS. Bi danes v čem drugače ravnali, če bi vedeli, da se bo globoka država spravila na vas?
Takrat ne bi verjel, da je kaj takega mogoče. Nekdanjemu ministru Lukšiču sem marsikaj glede tega povedal, pa mi ni verjel. Sedaj je sam na sodišču zaradi Stožic. Pa obsojeni poslanci. NPU se 75 dni ni dotaknil sporne stavbe na Litijski, pred tem pa so uničevali materialne dokaze.
Dva meseca že traja stavka zdravnikov. Zakaj se po vaše to noče končati?
Kako naj se konča, če pa je Jaša Jenull glavni pogajalec z zdravniki? Ena »civilna družba« in Jenull, ki pleše po ulicah, pamet soli zdravnikom, ki so dolga leta študirali! Naj pamet soli svojemu očetu in mami, bo imel dovolj dela!
Tepejo se za mandljevo mleko, mar ne? Danes je osmi marec, pa sem se spomnil na istoimenski inštitut …
Te organizacije niso nevladne. Saj dobro veste, od kod se financirajo.
BREZ KMETA NI HRANE IN BREZ KMETIJSTVA TUDI V SLOVENIJI NE BOMO MOGLI PREŽIVETI.
Se sploh lahko čudimo, da policija beži, namesto da ukrepa?
Ne čudim se, da se policija umika, namesto da bi ukrepala. A tu gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, ker gre za sodelovanje v skupini, ki preprečuje uradno dejanje uradni osebi. Toda to je Ljubljana, to lahko počenjajo. Številni protestniški kršilci so bili oproščeni vseh kazni.
Devetega junija gremo na volišča. Verjamete, da lahko desna stran osvoji pet poslanskih mest?
Je realno. Pri SDS ankete kažejo, da bi lahko dobili celo štiri. Lahko se zgodi čudež, da bi dobili celo petega. Zanimivo je, da sem našel zanimiv zapis, pravzaprav molitev blaženega Antona Martina Slomška, ki je za današnji čas zelo aktualna, pravi pa takole: »Bog, postrahuj vse tiste neumne ali pa hudoumne volivce, ki so zavoljo svojega praznega dobička take može v državni zbor poslali! Pa vendar, Oče nebeški, prizanesi in odpusti jim! Zakaj naši deželani, nove svobode pijani, niso vedeli, kaj delajo. Razsvetli pa jih v prihodnje, kadar zopet na volitve pojdejo!« (A. M. Slomšek v glasilu Zgodnja danica, 1848).
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.)
Napisal: Gašper Blažič
vir: Demokrcija
