Volivci so v nedeljo odločili, koga želijo v prihodnjih štirih letih na poslanskih sedežih. Sledi postopek oblikovanja nove oblasti.
Kdaj bo znan mandatar?
Okoli 15. junija predsednik dobi uradno poročilo o rezultatih s strani državne volilne komisije. Do takrat pridejo namreč še vsi glasovi iz tujine. Potem Borut Pahor skliče 1. ustanovno sejo DZ, ki naj bi bila 22. ali 23. junija. Najkasneje v 30 dneh od 1. ustanovne seje pa mora predsednik DZ vložiti predlog kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. To bi bilo torej do 23. julija. Sedem dni po vložitvi predloga za novega mandatarja pa mora DZ glasovati o tem predlogu – mandatarja lahko potrdi oz. zavrne. Janša ima tako, zakonsko določeno, časa za sestavljanje vlade do približno 30. julija.
Predsednik lahko sicer DZ predlog za mandatarja vloži v zgolj enem dnevu od ustanovne seje DZ, a običajno počaka na razgovor s poslanskimi skupinami, ki bodo potekala od 2. do 5. julija. Torej bi lahko vložil predlog že na primer 6. julija in potem bi moral DZ novega mandatarja potrditi ali zavrniti že okoli 12. julija.
Kaj pa, če Janši ne uspe?
Če Janša ne bi uspel sestaviti vlade, lahko predsednik v 14 dneh po ponovnih posvetovanjih predloži drugega kandidata – po vsej verjetnosti drugo uvrščenega Marjana Šarca, ki bo poskusil dobiti večino v DZ. Predlagale bi ga lahko še poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev. A če tudi v tem krogu ne bi bil izvoljen noben kandidat, predsednik razpusti DZ in pred nami so še ene predčasne volitve.
K. V.
Foto: Ana Kovač
