Evropski poslanci na današnjem plenarnem zasedanju sprejemajo priporočila o usklajevanju ukrepov v schengenskem območju in na področju enotnega trga med krizo Covid-19. V zadnjem obdobju so države članice različno ukrepale na področju prostega pretoka ljudi znotraj EU, povezanega z zdravstveno krizo Covid-19, kar je povzročilo drobljenje notranjega trga.
EU mora vnaprej načrtovati nova orodja za soočanje z morebitnim nadaljevanjem pandemije Covid-19 in drugimi podobnimi krizami.
Romana Tomc: “V času krize Covid-19 se je dobro pokazalo, kakšne težave nastopijo, če na enotnem trgu veljajo različna pravila. Zaradi različnih pristopov je bilo veliko zmede in tudi ekonomske škode. Dobro bi bilo, da se v nadaljevanju države dogovorijo za usklajeno ravnanje v enakih razmerah. Še posebej pomembno je to za obmejne regije, kjer je dnevni pretok ljudi zelo velik.”
Evropski parlament ponovno poudarja pomen novih pravil o čezmejni kritični infrastrukturi, ki zagotavljajo preskrbo s kritičnim blagom in storitve v vseh državah članicah EU. Na začetku prvega vala pandemije Covid-19 so nekatere države članice uvedle izvozne omejitve za določeno osebno zaščitno opremo.
V prvem delu obdobja pandemije Covid-19 je bil notranji trg delno ohromljen z izjemnimi posledicami za državljane in gospodarstvo EU zaradi pretoka bistvenega blaga, kot je hrana, medicinski pripomočki ter zaščitna oprema in tudi prostega gibanja ljudi.
Romana Tomc je povedala: “Komisija mora skupaj z državami članicami nujno vzpostaviti učinkovito sodelovanje, da bi preprečili razdrobljenost notranjega trga in zagotovili varnost državljanov in podjetij v EU. Razviti bi morali strateški načrt s potrebnimi instrumenti, s katerimi bi v prihodnosti preprečili motnje delovanja notranjega trga, schengenskega območja in drugih načel prostega pretoka blaga in storitev. Za vsakdanje življenje ljudi je ključnega pomena, da lahko nujno blago vsak trenutek pride do končnega uporabnika.”
M. P.
