Dr. Aleksandra Pivec je včeraj odstopila z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. S tem je pretrgala agonijo, ki bi se v državnem zboru sicer začela, ko so poslanci stranke DeSUS zahtevali njeno odstavitev.
Pivčeva pa je tako njim kot opoziciji (SD, LMŠ, Levica in SAB) povedala veliko (krepkih) resnic, tako v uvodu kot kasneje v razpravi.
Uvodoma je dr. Aleksandra Pivec povedala:
“Z današnjim dnem smo prišli do zaključka dolgega obdobja medijskih in političnih diskreditacij Aleksandre Pivec, ki je očitno postala moteči element slovenskega političnega prostora.
Primer tako načrtnega in pritlehnega rušenja posameznega politika namreč v zgodovini samostojne Slovenije težko najdemo. Stopnjeval se je vse od najave kandidature za predsednico stranke do današnjega dne, ko se me umika tudi s funkcije ministrice.
Za to si organizatorji zaslužite posebno priznanje, davkoplačevalci in volivci pa vpogled v ozadje, zakulisne igre, kjer štejejo le osebni interesi, potrebe države in družbe pa so potisnjeni v ozadje.
Razrešujete me, ker sem pri svojem delu dajala prednost stvarnim problemom preprostih ljudi, se posvečala kmetom, gozdarjem, ribičem, obrtnikom, starejšim ljudem, državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Pri svojem delu nisem dajala prednosti zadovoljevanju političnih in strankarskih interesov ter ozkih interesov političnih elit. Politiki in stranke pa smo odgovorni za blagostanje državljanov.
Od mene ste pričakovali več bonitet za posameznike v stranki in ostale politične elite. To je očitno prepoznano kot napaka, po mojem prepričanju pa to ni napaka, ampak bi morala postati model delovanja vsakega resnega politika.
Skupaj s sodelavci sem svoje delo v veliki meri opravljala na terenu, kjer je edino mogoče spoznavati težave in stiske, prisluhniti predlogom ljudi ter v dialogu z njimi iskati pravilne rešitve.
Delo ministrice sem opravljala 365 dni v letu, tudi med vikendi in prazniki. In tu se pojavijo grehi, ki mi jih očitate. Največji gre je, da sem v času med posameznimi službenimi obveznostmi tekom vikenda izkoristila priložnosti in čas posvetila tudi otrokoma in družini. Sem politik, kljub temu pa tudi mama. Zaradi tega sta bila otroka izpostavljena medijskemu, jaz pa medijskemu in političnemu linču.
Nekaj rezin pršuta, kozarec terana in naša nočitev so sedaj postali največji korupcijski škandal v Sloveniji.
Spoštovani kolegi. Ali ste v tem spregledali, da s korupcijo v Sloveniji izgubimo skoraj toliko sredstev kot jih namenimo za zdravstvo ali oskrbo starejših? Da so se v tem času odpisovali večmilijonski dolgovi posameznikov? Da smo se prenehali ukvarjati s korupcijo v zdravstvu? Te vrste korupciji očitno vam ne predstavljajo problema, o katerem bi se bilo vredno pogovarjati.
In tukaj si ne zatiskajmo oči – ravno moj boj proti korupciji v slovenskih gozdovih, razkritje kraje lesa iz njih, je eden glavnih vzrokov, zaradi katerega zahtevate mojo razrešitev. Moja razrešitev ima namen, da se zadevi ne pride do konca.
Prav tako vas ne zanimajo dosežki in delo, ki smo ga v tem času opravili na ministrstvu, kot so: proračun ministrstva smo v trajanju mojega mandata povišali za 143 milijonov evrov oziroma 37 % in jih namenili slovenskim kmetom oziroma razvoju podeželja; kljub napovedanemu velikemu znižanju evropskih sredstev za prihodnje obdobje nam ga je z zahtevnimi in dolgotrajnimi pogajanji uspelo celo zvišati; pripravili smo spremembe zakonodaje o kmetijskih zemljiščih, s katerimi bomo omogočili lažji dostop do zemljišč za manjše družinske kmetije, ki so gonilo slovenskega kmetijstva;
Spreminjali smo uredbe za črpanje evropskih sredstev, kar je doprineslo k 86 % do sedaj uspešno počrpanih sredstev in omogoča 100-odstotno porabo sredstev do zaključka programskega obdobja.
Izpostavljeni dosežki ter vsi ostali, ki jih zaradi časovne omejitve ne moremo predstavitvi, očitno poslancem Desusa, ki predlagajo mojo razrešitev, ne štejejo nič.
Prepričana pa sem, da marsikdo med vami kljub temu zna ceniti doseženo, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Na osnovi odzivov iz terena vem, da moje delo in delo moje ekipe cenijo tisti, katerim je bila naša pozornost namenjena.
Številni od mojih začrtanih projektov, ki Slovenija in slovensko podeželje potrebujeta, tako ostajajo nedokončani. Zato bom razmislila, kako lahko tudi v bodoče pripomorem k razvoju podeželja, do katerega se je večina politične javnosti do sedaj obnašala mačehovsko in ga močno podcenila.
Moj umik tako ne pomeni konca mojega političnega delovanja, ampak predstavlja zgolj izziv za nov začetek.”
M. P.
