Dr. Vinko Gorenak, nekdanji minister za notranje zadeve in zdajšnji državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS, je na svojem blogu objavil zelo zanimiv zapis, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.
“Ko sem bil še otrok me je bilo pogosto strah. Razlogi za to so bili različni. Tema je bila ena izmed pomembnih razlogov za moj otroški strah. Nikoli ne veš kaj se ti bo v temi zgodilo. Starši pa so mi že kot otroku dopovedovali, da nimam prav. Takole so dejali: “Strah ima velike oči, znotraj je votel, zunaj pa ga nič ni…”. Skušal sem razumeti trditev staršev, sporočali so mi, da strahu sploh ni. Aleksandra V. pa je o strahu zapisala takole (Google): “Te besede sem pogosto slišala v svojem otroštvu in zgodnji mladosti. Včasih, ampak res redko, sem si upala pripovedovati, kako sem zvečer, preden sem zaspala, kakih 15-krat vstala in pogledala, če mogoče ne gostuje pod mojo posteljo kakšna kača. Domači pa so se mi samo smejali in zamahnili z roko, češ, ah, kje pa, to sploh ni mogoče, nič ni na tem, kaj govoriš. Moj strah pa kljub prepričevanju ni bil zato nič manjši in tudi danes, ko sem v srednjih letih, me še vedno spremlja strah pred kačami in letali. Verjamem, da so med nami redki, ki strahu še niso izkusili”.
Tudi sam sem v otroštvu doživljal strahove. Tam nekje leta 1966, ko sem imel kakšni 10 let, se je v Jareninskem dolu pri Mariboru zgodil trojni umor. Še kako me je bilo strah pred spanjem. Nekajkrat sem pogledal pod svojo posteljo, ali se kakšen morilec ne skriva pod mojo posteljo. Seveda ga ni bilo. Strahovi pač.
Danes takih strahov ne doživljam več. Se pa za večino naših državljanov pojavljajo drugačni strahovi. Imenujejo se “KUL” (Koalicija ustavnega loka). V demokratičnem svetu to pomeni koalicijo političnih strank od skrajno levega do skrajno desnega političnega pola, ki se na vladni strani pogosto imenuje tudi “vlada narodne enotnosti”. V demokratičnem svetu to pomeni, da se določene politične stranke zastopane v parlamentu, dogovorijo za vlado, ki jo podpirajo vsi sodelujoči, pogosto pa jo vodi tehnični in ne politični mandatar. Kot pove samo ime pa gre za koalicijo, ki dosega ustavno večino.
Naš “KUL” pa seveda sploh ni nekaj evropsko primerljivega. Realno povedano bi se naš “KUL” moral imenovati “Samo, da ni Janša koalicija”. Slovenska realnost je precej kruta glede tega vprašanja. Tako koalicijo “Samo, da ni Janša koalicija” smo že imeli od leta 2018 do začetka leta 2020. Vodil jo je Marjan Šarec, ki je januarja 2020 vrgel puško v koruzo in pobegnil. In sedaj, konec leta 2020 in v začetku leta 2021 se nam kot alternativa tretji Janševi vladi ponuja prav ta propadla in pobegla Šarčeva koalicija, le da bi jo naj sedaj vodil Jože P. Damjan, ki je že zaključil ta ples in odšel kot “kurba s plesa” (prosto po njegovih besedah o Aleksandri Pivec), takoj ko ga KUL ni več potreboval. Danes pa se nam za mandatarja ponuja Karl Erjavec, ki je predsednik najmanjše politične stranke in na volitvah 2018 ni bil izvoljen v DZ, saj je v svojem domačem okraju prejel pod 300 glasov, jaz pa sem jih v centru Celja, kjer ne stanujem, prejel nad 2500. Odločitev Počivalškove SMC, da Erjavca za mandatarja ne podpre, je zato razumska in logična. Odločitev SD in Fajonove, ter LMŠ in Šarca, da Erjavca za mandatarja podprejo, pa je zato ponižanje lastne pameti.
Vse bolj torej postaja jasno, kaj je KUL. Znotraj je torej votel, zunaj pa ga nič ni. Tega se zaveda tudi Erjavec. Pa saj veste, kaj je izjavil pred leti: “boli me Džoko”. In to je dobro. Podobno verjetno misli danes, če mi nasedejo in postanem predsednik vlade je čisto v redu, če pa ne pa tudi (“boli me Džoko”).
Vir: dr. Vinko Gorenak
M. P.
