Na zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki se ga opozicija ni udeležila, so govorili predstavniki vseh Demosovih strank. Njegov predsednik dr. Jože Pučnik je poudaril, da smo Slovenci miroljuben narod in da ne zahtevamo ničesar, kar nam ne bi že tako ali tako pripadalo po vseh človeških in božjih zapovedih ter nadaljeval »da le sebični interesi Beograda in nekaterih drugih stojijo na poti naše osamosvojitve«.
Za mir, demokracijo, samostojno Slovenijo
Jože Pučnik je pozval prebivalce Slovenije, naj ne napadajo vsepovprek ljudi v drugačnih uniformah, saj so tudi v JA mnogi na naši strani. Pozval je vse starešine in vojake JA, naj ne delujejo proti lastnemu ljudstvu, saj bodo nosili najtežjo odgovornost, generali pa bodo ostali varno skriti. In končal, da »moč naroda ni v letalih in oklepu, je v njegovi volji«. Predsednik skupščine dr. France Bučar, pa je poudaril, da sta »naše preživetje kot preživetje naroda in vsa naša nadaljnja usoda, da živimo kot svobodni in pokončni ljudje, odvisna od tega, da si ustvarimo svojo lastno državo in da si tako sami krojimo svojo usodo«. Opozicija je prireditev napadla, slab odmev je bil tudi v večinskih medijih. Načelnik Kontraobveščevalne službe jugoslovanske armade Emin Malkoć je v Beograd sporočil, da Demos v Sloveniji zaradi svoje nacionalistične in protijugoslovanske politike izgublja podporo in da prihaja čas za odločno akcijo.
Javnost o odnosih z J(L)A
Dogodki v Mariboru (Pekrski dogodki, 23. maja in po tem) so pokazali, da so razmere v Jugoslaviji zelo negotove in da lahko v razplet dogodkov še zmeraj poseže vojska. Ali naj Slovenija po vsem tem še vztraja pri svoji osamosvojitvi?, je bilo vprašanje, ki so ga v Delovi telefonski anketi Stik opravili 29. in 30. maja med 500 računalniško izbranimi telefonskimi naročniki iz vse Slovenije. Njeni rezultati pa so povedali, da odločenost državljanov za osamosvojitev zaradi mariborskih dogodkov ni upadla. Čeprav so dogodki v Mariboru pokazali, kako negotove so razmere in kaj lahko še stori vojska, je 91,4 % vprašanih sodilo, da mora Slovenija kljub temu vztrajati pri svoji osamosvojitvi, napovedani za 26. junij. Le 1,8 % vprašanih je menilo, da ne kaže vztrajati (ker je preveč nevarno in tvegano ter ker nimamo podpore v tujini), 3,4 % se ni znalo opredeliti, prav toliko pa jih je menilo, da bi o osamosvojitvi kazalo znova razmisliti oziroma jo odložiti. Ob vprašanju, ali bo JA s silo poskušala preprečiti osamosvojitev Slovenije ali ne, pa so bila mnenja bolj deljena. Tako je 41,2 % vprašanih menilo, da bo JA to poskušala, 39,4 % pa da ne, preostali na vprašanje niso znali odgovoriti. Dogodke v Mariboru 71 % vprašanih ocenilo kot načrtovano akcijo JA proti osamosvojitvi, 7,4 % pa, da je to napoved skorajšnjega vojaškega udara v vsej državi. Slovensko teritorialno obrambo, ki je bila v teh dneh v središču dogajanj, pa je kot dober zametek slovenske vojske ocenilo 49,6 % vprašanih, 24,4 % je menilo, da je TO v obrambnih zadevah samo zasilna rešitev, medtem ko jih je 10,7 % menilo, da je slabo organizirana s preveč amaterji.
Aktivnosti na obrambnem področju
Minister RS za obrambo Janez Janša je od generala Veljka Kadijevića, zveznega sekretarja za ljudsko obrambo SFRJ, v javnem pismu zahteval pojasnilo namena vaje JA »Bedem 91« (s katero so v JA predvideli oziroma urili vojaški poseg na območju Slovenije in ga po tem načrtu nato, 26. junija, tudi začeli izvajati) ter uskladitev premikov enot JA s pristojnimi organi RS. Ob tem je vojaška varnostna služba še vedno vohljala za “notranjim sovražnikom”, še vedno nadzorovala jugoslovansko politično emigracijo ter pri tem uporabljala nezakonite in celo neustavne metode, kot so tajna prisluškovanja in snemanja, tajno odpiranje pošte, tajna zasledovanja, tajne preiskave stanovanj in drugih prostorov ter pridobivanje sodelavcev z metodo kompromitacije.
Ministra Igor Bavčar in Janez Janša pa sta imela tega dne tudi sestanek z generaloma JA Rašeto in Vidmarjem v zvezi z oklepnimi transporterji JA, ki so bili na popravilu v tovarni TAM in so »izginili«. Bavčar in Janša sta zahtevala pisno jamstvo JA, da oklepniki ne bodo uporabljeni na slovenskem ozemlju. Res je general Kolšek po nekaj dneh poslal pisno potrdilo, oklepniki pa so bili vrnjeni. JA je v krajih, kjer so bile vojašnice in drugi vojaški objekti, predvsem skladišča oborožitve in streliva, nadaljevala z izvajanjem pogostih premikov vozil in moštva.
Avtor: Tomaž Kladnik
Vir: gov.si/slovenija30