Preiskovalna komisija o zagotavljanju zaščitne opreme ter ukrepih institucij in nosilcev javnih funkcij za zajezitev širjenja bolezni COVID-19 od 1. februarja 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave, ki jo vodi poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, je na svoji 5. in 6. redni seji opravila zaslišanja štirih prič.
Vse štiri priče so izpostavile težave z dobavo zaščitne opreme in njeno vsesplošno pomanjkanje.
Komisija je zaslišala direktorico domov za starejše občane Šmarje pri Jelšah Gordano Drimel, zdravnico zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah Auroro Nassib, direktorico DSO Metlika Ivico Lozar in direktorja bolnišnice Golnik dr. Aleša Rozmana.
Navedeni so izpostavili težave z dobavo zaščitne opreme ter vsesplošno pomanjkanje le-te na trgu, pri čemur je direktorica DSO Metlika Ivica Lozar pomanjkanje zaščitne opreme nazorno opisala z enim od takratnih dogodkov.
V času vsesplošnega pomanjkanja so namreč dobili odgovor iz Zavoda za blagovne rezerve, da lahko gredo pred trgovino OBI in tam dobijo nitrilove rokavice.
Zaradi hudega pomanjkanja zaščitne opreme so, po pričanju Ivice Lozar, klicali »vse žive«, 17. marca pa je poklicala tudi takrat novoimenovanega predsednika vlade Janeza Janšo, ki se je klicu odzval in prišel pogledati stanje v domu, nakar se je tudi odreagiralo.
Pri tem je jasno povedala, da je bila pomoč države, ki jim je preko blagovnih rezerv dobavila zaščitno opremo, bistvenega pomena pri reševanju problematike.
V nadaljevanju je Lozarjeva izpostavila, da ji ni bilo všeč, na kakšen način so mediji izpostavljali način izbire zaščitne opreme, saj se je zavedala kako močno so sami iz terena pritiskali na zavod za blagovne rezerve, da nujno rabijo zaščitno opremo in so zato verjetno bili tudi tam v težavah.
Ivica Lozar je še dejala, da v kolikor bi že ob začetku epidemije imeli zadostne količine zaščitne opreme, bi širjene koronavirusa v domu za starejše občane lahko hitro zaustavili.
Kot sama ocenjuje, so v dnevih pred razglasitvijo epidemije (to je bilo 12. marca 2020, še v času vlade Marjana Šarca, kljub zaprosilu ki so ga naslovili na ministrstvo za zdravje, prejeli premajhne količine zaščitne opreme, da bi lahko zaščitili najranljivejše.
O odločitvi župana Šmarji pri Jelšah, ki je kljub nasprotovanju takratnega ministra za šolstvo v vladi Marjana Šarca, kot prvi zaprl šolo, je Gordana Drimel povedala, da je župan po njenem mnenju sprejel pravilno odločitev. Tej oceni se je kasneje pridružila tudi tretja priča Aurora Nassib, sicer zdravnica zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah.
Pomanjkanje zaščitne opreme je bilo sodeč po pričanjih do sedaj zaslišanih pričah vidno že januarja oziroma najkasneje v začetku februarja.
Tako je tudi dr. Aleš Rozman preiskovalni komisiji pojasnil, da je že konec januarja od vodje lekarne dobil opozorilo, da se na trgu pojavljajo težave z dobavo zaščitne opreme, ter da je situacija resna in da tudi ostale države potihoma kupujejo zaščitno opremo.
Zato je takrat podal navodilo vodji lekarne, da kupi vse kar se da dobiti od zaščitne opreme in celo alociral enega od zaposlenih samo za to, da bi iskal opremo po veledrogerijah in prodajalcih. Vse je bilo z namenom, da se najde in dobavi potrebna zaloga zaščitne opreme.
Glede na dejstva, ki jih je izpovedalo zadnjih 15 prič, ki so bile v zadnjih dveh mesecih zaslišane, bo preiskovalna komisija v nadaljevanju zaslišala tudi odgovorne nosilce javnih funkcij, ki so v času pred razglasitvijo epidemije opravljali ključne vloge z namenom razjasnitve okoliščin, ki so pripeljale do praznih skladišč in pomanjkanje zaščitne opreme na ravni države.
M. P.
