Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani realno okrepil za 8,1 odstotka, potem ko se je po izbruhu epidemije covida-19 in delnem zaprtju javnega življenja v 2020 zmanjšal za 4,2 odstotka.
BDP v tekočih cenah je tako ob koncu leta dosegel 52,02 milijarde evrov.
Na celoletno rast je imelo pomembno vlogo tako zunanje kot domače povpraševanje, je pojasnila Romana Korenič s statističnega urada. V prvi polovici leta je k rasti bolj izrazito prispeval izvoz, ki se je sicer povečeval skozi vsa četrtletja.
Izvoz je bil lani večji za 13,2 odstotka, uvoz pa za 17,4 odstotka.
V zadnjem četrtletju 2021 se je domača potrošnja, v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta, povečala za 13,9 odstotka. K temu je največ prispevala potrošnja gospodinjstev. Povečala se je za 22,9 odstotka. Višje so bile tudi bruto investicije (+0,8 odstotka), od tega investicije v osnovna sredstva za 11 odstotkov.
“Najbolj so se povečale investicije v stroje in opremo, rast smo zaznali tudi pri investicijah v drugo opremo in pri gradbenih investicijah, med temi so se bolj povečale investicije v stanovanjsko gradnjo,” je strnila Koreničeva.
Že tretje četrtletje zapored se je uvoz povečal bolj kot izvoz; uvoz za 16,8 odstotka, izvoz pa za 12,1 odstotka.
Skupna zaposlenost je medtem znašala 1.054.000 oseb; na letni ravni se je povečala za 14.600 oseb ali za 1,4 odstotka. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, zdravstvu in socialnem varstvu ter v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (v vsaki od teh dejavnosti približno 3000 oseb).
Slovenija je krizno raven presegla že v prvi polovici leta 2021. Gostinstvo je sicer še okoli 30 odstotkov pod ravnjo iz leta 2019.
Lansko okrevanje je sicer preseglo vse napovedi domačih in mednarodnih ustanov. Te so bile v najboljšem primeru pri okoli sedemodstotni rasti gospodarske dejavnosti.
Za letos so napovedi vse od 3,8 odstotka (Evropska komisija), pa do 5,4 odstotka Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj).
Vendar pa dosedanje napovedi še ne vključujejo ruskega napada na Ukrajino in potencialnega šoka dogajanja na vzhodu Evrope za evropsko in globalno gospodarstvo.
S. B.
