Vlada pod vodstvom Marjana Šarca načrtuje uvedbo novega davka, po katerem bodo lastniki nepremičnin plačevali okoli 20 odstotkov več davka kot to plačujemo zdaj. Hkrati je ta ista vlada, ki jo sestavljajo stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica, zavrnila znižanje davka na dodano vrednost.
Vlada je 26. oktobra 2018 z mesta državne sekretarke na finančnem ministrstvu razrešila Matejo Vraničar Erman. Ta je bila v prejšnji Cerarjevi vladi finančna ministrica, Šarec ji je vodenje ministrstva ponujal tudi v tem mandatu, vendar je to odklonila. Pristala je na mesto državne sekretarke, kjer pa je bila le kratek čas. Šarčevi so jo razrešili, ker se ni strinjala z nameravano uvedbo davka na nepremičnine, po katerem bomo za te plačevali okoli 20 odstotkov več davka kot to plačujemo zdaj prek nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč.
V vladi Marjana Šarca so želeli uvedbo novega davka, kar načrtujejo s 1. 1. 2020, prikazati kot da to za državljane ne bo prineslo dodatnih obremenitev – višjih plačil torej. Nato pa je Vraničar Ermanova novinarjem razkrila, da temu ne bo tako, da bodo državljani plačevali več, Šarčevi pa iz tega vira načrtujejo dodatnih 100 milijonov evrov več davka.
Kot bi to ne bilo dovolj in da bo mera polna, je Šarčeva koalicija v parlamentu zavrnila še znižanje davka na dodano vrednost (DDV).
Spomnimo. DDV plačujemo ob vsakem nakupu blaga ali storitev. Stopnji sta dve, in sicer 22 % za storitve in 9,5 % za blago in druge potrebščine, tudi hrano in zdravila.
Ta davek je leta 2013 dvignila vlada pod vodstvom Alenke Bratušek, s pojasnilom, da gre za krizni ukrep, davek pa bodo znižali takoj, ko Slovenija ne bo več v krizi.
Kriza je minila, vlada Mira Cerarja, kjer so bili SMC, SD in DeSUS, pa je nato leta 2015 sprejela sklep, da stopnje DDV ostanejo trajne.
V SDS so nato večkrat predlagali, da se stopnje znižajo na predkrizno raven, vladajoči so jih nato kar 3-krat zavrnili. Prvič decembra 2017, drugič februarja 2018 in tretjič 25. oktobra 2018.
V SDS so predlagali še uvedbo tretje stopnje, po kateri bi plačevali še nižji oz. 5-odstotni davek za otroška oblačila in obutev, gasilsko opremo ter osnovne življenjske potrebščine.
Tudi to so v LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levici zavrnili.
SDS pa sta v prizadevanju za nižje davke podprli le NSi in SNS.
Očitno imamo res vlado, ki nas želi ožeti do temeljev. Najprej bomo plačali 100 milijonov evrov več davka na nepremičnine, z nižjimi stopnjami DDV pa bodo pobrali še 580 milijonov evrov več davka.
Dodajmo, da tako visok DDV plačujejo tudi podjetja, zato je slovensko gospodarstvo še manj konkurenčno.
Prav tako zelo pomembno je tudi dejstvo, da visok DDV najbolj prizadene prebivalce z nižjimi dohodki, ki so to primorani plačevati in tako polniti državno blagajno, kjer pa ne poznajo prav nobene mere pri trošenju tega denarja.
M. P.
