Del koalicijskih strank predlaga dvig minimalne plače na 700 evrov, kar naj bi bila rešitev za tiste, ki prejemajo najnižje plače. Vendar pa ekonomisti in gospodarstveniki opozarja, da temu ni tako.
Rešitev je v nižjih davkih in prispevkih. Ena od rešitev je nižja dohodnina, ki jo plačujemo vsi državljani. Temu pa se v koalicijskih strankah močno upirajo, saj bi s tem v državno blagajno prišlo manj denarja in bi morali biti pri javno-finančni porabi bistveno bolj pazljivi.
Trošenje bi morali racionalizirati, kar jim očitno ne ustreza najbolj.
O tem, da je Slovenska demokratska stranka (SDS) kar trikrat predlagala nižji davek na dodano vrednost (DDV), vladajoče stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in Levica pa so to zavrnile, smo že poročali. Če bi upoštevali predlog, po katerem bi ob vsakokratnem nakupu blaga ali storitev državljani in podjetja plačevali manjši DDV, se bi v proračun letno steklo za 580 milijonov evrov manj denarja, so izračunali. In predlog o nižjem DDV-ju še tretjič zavrnili.
Zdaj SDS predlaga spremembe pri dohodnini. Enkrat so to že naredili, januarja, ko je vlado vodil še Miro Cerar, pa so to zavrnili. Kako bo z novim predlogom, bomo videli. Glede na vse dogodke pa obstaja velika možnost, da bodo tudi to zavrnili.
Glavni cilj zdajšnjega predloga zakona o dohodnini je znižanje davčne obremenitve dohodkov iz dela, s čimer se bi neto plače zaposlenih zvišale.
Stopnje obdavčitve v vseh petih dohodninskih razredih se bi znižale za dve odstotni točni, splošna olajšava, kot jo poznamo in je zdaj pri 3.302 evrih, se bi povečala na 3.500 evrov. Poleg tega naj bi se meje obstoječih petih dohodninskih razredov zvišale za 2.000 evrov. Zavezanci za dohodnino, to smo vse fizične osebe, bi tako v naslednji dohodninski razred z višjo stopnjo obdavčitve napredovali pozneje kot zdaj.
Kaj bi to konkretno prineslo za zaposlene? Višje neto plače
Za zaposlenega s povprečno plačo bi to pomenilo v povprečju 21 evrov višjo neto mesečno plačo. Še 5 evrov bi mu prinesel dvig splošne olajšave, še približno 19 evrov več pa bi prejel več na račun zvišanja mej dohodninskih razredov. Skupno je to pri povprečni plači okoli 45 evrov višje mesečno neto izplačilo.
Na letni ravni bi zaposleni prejel 540 evrov več kot zdaj.
Za državno blagajno bi to pomenilo približno 350 milijonov evrov manj dohodnine. Vendar pa bi 350 milijonov evrov ostal v žepih zaposlenih in vseh tistih, ki plačujejo ta davek.
O tem, da načrtujejo uvedbo davka na nepremičnine, po katerem bodo od lastnikov na letni ravni pobrali 200 milijonov evrov več davkov, pa smo tudi že poročali. Požrešnost očitno nima meje.
M. P.
