Slovenska demokratska stranka je 1. septembra začela zbirati podpise za tri referendume:
- proti bohotenju birokracije
- proti politizaciji RTV in
- proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe
Tokrat predstavljamo razloge proti bohotenju birokracije
Golobova vlada namerava nepremišljeno povečati število ministrstev iz 17 na 20, kar posledično pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce. Golobova vlada je zato spremenila zakon o vladi, s katerim dokazuje, da so za njo prioriteta funkcionarski stolčki, saj želijo z večjim številom ministrstev zagotoviti službe neizvoljenim politikom.
S povečanim število ministrstev nameravajo namreč umetno deliti, združevati in prenašati posamezna področja, za katera so ministrstva zadolžena.
Smiselnih zaokrožitev področij po spremembi zakona praktično ni. Smiselno bi bilo krčenje števila ministrstev, ne pa povečevanje. Iz predloga zakona in iz javnih objav ob tem, kdo vse bi zasedel ministrske funkcije na novoustanovljenih resorjih, je jasno le, da je treba neizvoljenim politikom zagotoviti dobro plačana delovna mesta.
Po kreativnosti posebej izstopa Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki si ga je izboril Luka Mesec, predsednik stranke, ki se je komaj prebila v parlament. Kaj vse je koalicija Roberta Goloba umetno stlačila v novo ministrstvo, ki je svetovni unikat?
- dolgotrajno oskrbo, oskrbo starejših so pustili na področju sociale,
- zemljiško in stanovanjsko politiko,
- razvijanje in promocijo modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih,
- udeležbo delavcev pri dobičku ter ostalih t. i. politik ekonomske demokracije.
Novoustanovljeni resor bi se torej po sprejeti noveli zakona ukvarjal z vsem po malo, kar ne bi prineslo nobene učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij, vztrajnega pregovarjanja glede delitve pristojnosti in zmede.
Naj spomnimo, da so vladne ekipe v zgodovini Slovenije doslej bile različno številčne. Tako smo, na primer, v mandatu 2004–2008 imeli 12 ministrstev, v mandatu v letu 2012 pa le dobrih 11. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je najbolj vitka in najbolj operativna vlada bila 10. slovenska vlada, ki jo je vodil Janez Janša. Imela je 11 ministrov in ministrico brez resorja, ki je vodila Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej, državo lahko vodi skoraj polovico manjša ekipa, kot pa jo želi aktualna Golobova ekipa.
Dodatni razlogi za nasprotovanje širitvi birokracije:
- Nepremišljeno povečevanje število ministrstev iz 17 na 20, pomeni višje stroške in breme za davkoplačevalke in davkoplačevalce, zato ne drži navedba Roberta Goloba in koalicije, da zakon nima finančnih posledic na državni proračun in druga javno finančna sredstva;
- kerpredlagano število ministrstev ne sledi mednarodni ureditvi držav, ki so navedene v obrazložitvi zakona (Republika Slovenija bi bila v primeru sprejetja novele absolutni rekorder po številu ministrstev v Evropski uniji);
- ker tako oblikovano in povečano število ministrstev ne prinaša učinkovitosti, temveč le večjo možnost nastanka nesoglasij;
- ker številčnost ministrstev prinaša še več birokracije v državi, ki se že tako ali tako duši pod grmado različnih predpisov;
- ker je takšen zakon tudi na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora sporen z vidika pravne varnosti, ki zahteva notranjo skladnost, jasnost, preglednost in konsistentnost pravnega sistema.
S predlagano spremembo zakonu po Golobu, če bo to te prišlo, bomo torej postali absolutni rekorderji, vendar v negativnem smislu. Dejstvo pa je, da tako povečano število ministrstev in tako umetno deljeni resorji ne bodo pripomogli k učinkovitemu, operativnemu in odgovornemu delu vlade, ki bo potrebno v obdobju, ki je pred nami.
Še več, delovna področja dosedanjih vlad so bila oblikovana na temelju programa oziroma koalicijske pogodbe, ki so si ga zastavile stranke koalicije, pri tokratni pa tega ni. Koalicijska pogodba je mrtva črka na papirju, ki je sama sebi namen.
Zgovoren je pogled na število ministrstev dosedanjih vlad v Republiki Sloveniji:
M. P.
