Pred dvaintridesetimi leti smo Slovenci postali gospodar na svoji zemlji. Samostojno Slovenijo, ta dragoceni sad trdoživosti mnogih generacij Slovenk in Slovencev, ta dragoceni sad poguma, srca in razuma osamosvojitvene generacije – smo končno dočakali. Pripadli sta nam čast in privilegij, da smo bili del tega svetega časa slovenskega naroda.
Danes lahko iz tistih navdihujočih časov črpamo moč za soočenje s preizkušnjami in izzivi sedanjosti. Tudi generacije Slovenk in Slovencev, ki so pretekla stoletja živele na tem prostoru, so nam lahko zgled in navdih. Navdihuje naj nas njihova ljubezen do slovenske zemlje, za katero so prelivali kri in darovali svoja življenja. Zgled naj nam bo njihovo spoštovanje korenin, iz katerih smo kot narod rasli. Navdih vsem nam danes naj bo njihovo spoštovanje ter skrb za slovenski jezik in kulturo skozi stoletja. Zaradi vsega naštetega, zaradi dejanj in ustvarjalnosti mnogih Slovenk in Slovencev, ki so v sebi nosili ljubezen do domovine in jo predajali drugim, smo danes samostojen narod z lastno državo.
Obstajajo večji narodi od nas, pa nimajo lastne države. Tudi v Evropi in celo znotraj Evropske unije (EU) živijo večji narodi pa njihov jezik ni uradni jezik EU. Obstajali so številni narodi, večji in močnejši od nas, a jih danes ni več. Nihče več ne govori njihovega jezika, njihovi grobovi so žal pozabljeni in njihovo dediščino najdemo le še po redkih muzejih.
Slovenci pa smo stali in obstali, kot je preroško zapisal Primož Trubar. Stali smo in obstali, da bi resnično živeli svobodno in v blaginji. Ne da bi morali vsi misliti in delovati enako, ampak da bi bili sposobni živeti z razlikami, ki vedno obstajajo med svobodnimi ljudmi. V strpni skupnosti, ob spoštovanju svobode izražanja in ob enakih vatlih presojanja ravnanj vseh državljanov. Sposobni stopiti skupaj takrat, ko nas usoda postavi pred večje izzive. Ponosni na svoje in odprti do znanja drugih. V prostoru, kjer vladata mir in pravičnost, zato ga ljudje dojemamo kot dom in čutimo kot domovino.
Ob rojstnem dnevu Slovenije, prazniku vseh, ki domovino nosimo v srcu, želim, da bi negovali, ljubili, spoštovali in cenili slovenski jezik, dosežke rojakov doma in po svetu ter svoje korenine. Da bi s ponosom zapeli Zdravljico in izobesili slovensko zastavo. Da bi želeli ter znali prenašati dediščino in ljubezen do domovine na naše otroke ter vnuke. Da bosta slovenska pesem in zdrav duh slovenstva trajno odmevala v srcu Evrope. Ne bo ga odpihnil najmanjši vetrič niti hud vihar, ker bodo korenine globoke in skrb prihodnjih generacij zanje samoumevna.
Ali kot pravi Ivan Cankar: »Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso: ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in nerazdeljiva: v en kratek utrip srca je stisnjeno vse – Mati, Domovina, Bog.«
Iskrene čestitke ob Dnevu državnosti. Vse najboljše Slovenija.
www.pridruzi.se
