»Iz teorije v prakso, v konkretne rešitve in projekte ter k sodelovanju povabiti čim več ljudi«, je vodilo ge. Vlaste Krmelj, direktorice Energetske agencije za Podravje. Doktorica znanosti s področja kemijske tehnologije s svojo družino živi na Fali, v občini Selnica ob Dravi. Je mama dveh otrok, študenta in dijakinje. Osnovno šolo je obiskovala v Selnici ob Dravi, nato pa šolanje nadaljevala na Srednji pedagoški šoli v Mariboru. Leta 1993 je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Mariboru. Na isti fakulteti je leta 1997 magistrirala in leta 2000 tudi doktorirala.
Kateri so bili doslej vaši največji delovni dosežki?
V zadnjih desetih letih sem vodila več kot 20 mednarodnih projektov, sofinanciranih s strani Evropske unije. Sodelovala sem pri izvedbi številnih investicijskih projektov na področju energetike. Sem podpredsednica Evropskega združenja agencij in regij za energijo ter okolje in članica znanstvenega sveta pri organizaciji mednarodne konference Svetovni dnevi trajnostne energije v Welsu v Avstriji.
V zadnjih letih sem prejela 2 priznanji kot energetski manager in srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije in Štajerske gospodarske zbornice za inovatorstvo na področju energetskega načrtovanja. Že v času podiplomskega študija pa sem prejela priznanja in nagrade za svoje delo doma in v tujini (Henklov prstan, Krkino nagrado, mednarodno nagrado Messer, nagradi Ameriškega združenja za maščobno kemijo in Frank C. Naughton priznanje).
Zelo sem tudi ponosna, da sem se februarja letos, kot strokovnjak za področje energije in pametne specializacije udeležila srečanja EU – Mehika – Gvatemala, kjer sem predstavila izkušnje naše regije in Slovenije.
Kje in na katerem delovnem mestu ste zaposleni?
Zaposlena sem na Energetski agenciji za Podravje – zavodu za trajnostno rabo energije v Mariboru kot direktorica.
Trenutne odgovornosti in dolžnosti pri delu?
Ukvarjam se s trajnostnim energetskim razvojem, energetsko učinkovitostjo, obnovljivimi viri energije in trajnostno mobilnostjo ter financiranjem energetskih projektov. Trenutno pripravljamo investicijski projekt za energetsko sanacijo 24 javnih stavb v Mariboru. V letu 2017 pa smo zaključili dva projekta energetske sanacije javne razsvetljave. Odgovorna sem za to, da se projekti pravilno načrtujejo in izvedejo.
Kako dolgo ste že dir. Energetske agencije za Podravje?
Direktorica agencije sem že od leta 2006.
Koliko ljudi vodite na svojem delovnem mestu?
Na agenciji je zaposlenih 8 ljudi.
Kako izgleda vaš delovni dan?
Zjutraj vstajam okoli 5.30. Z možem in hčerko skupaj zajtrkujemo in opravimo jutranji družinski sestanek o aktivnostih tega dne. Velikokrat se vidimo šele zvečer, zato so ta jutranja srečanja izredno pomembna, tako z vidika organizacije našega življenja kot skrbi za družinsko povezanost. Ob 7.20 pričenjam z delom na agenciji. Vesela sem, da so moji sodelavci zelo samostojni in delovni, zato lahko veliko časa namenim stikom z našimi partnerji, obiskom na občinah, v podjetjih. Na ta način zelo dobro spoznam problematiko projektov na terenu in lažje iščem rešitve. Vsaj enkrat ali dvakrat na teden izvedem predavanja za različne ciljne skupine, kjer predstavljam naše izkušnje in znanje ter širim informacije o trajnostni rabi energije. Popoldanski čas je namenjen delu na mednarodnih projektih, branju strokovnega gradiva in iskanju idej za delo v prihodnje. Velikokrat predstavljam tudi projektne rešitve na občinskih svetih. Zvečer pa imam čas za družino in zase.
Če bi vas vaši sodelavci v nekaj stavkih ocenili, kako bi vas opisali?
Zelo zanimivo vprašanje. Nisem jih še vprašala oz. niso mi še povedali. Velikokrat se šalimo na moj račun, ker sem zelo hitra in opravljam več del hkrati. Vse bi želela imeti narejeno že včeraj in želim, da vsi skupaj veliko (skoraj vse) znamo. Velikokrat mi povedo, da so veseli, da ne glede na to, da imamo včasih probleme in se pogosto jezimo na neurejenost in ne-razvojno naravnanost naše države in sistema na področju energije, na koncu obrnem težave na šalo, se nasmejimo in potem lažje delamo naprej. Zelo tudi razumem njihovo družinsko življenje, zdravje in otroke. V zameno pa imam delavce, ki velikokrat delo opravijo tudi izven delovnega časa.
Predstavljajte si, da bi sodelavca opozorili, da bo lahko naredil napako pri delu, a bi še vedno delal po svoje. Kako bi potem ravnali z njim? Kaj bi nato ukrenili?
Po naravi zelo rada razlagam in učim ljudi ter rešujem probleme. Zato bi verjetno sodelavca želela z različnimi razlagami, izračuni in argumenti prepričati, da bo naredil napako. Poslušala bi tudi njegove argumente, zakaj želi zadevo rešiti drugače. K reševanju konflikta bi povabila tudi druge sodelavce, da bi skupaj določili, kaj je prav in kaj narobe. In verjamem, da bi temu sledil tudi sodelavec. V kolikor bi projekt dopuščal, da sodelavec sam spozna napako in se na njej nauči, bi to pustila. Vendar velikokrat v življenju nimamo te možnosti, zato bi morala napako preprečiti. Sem zelo vztrajna, zato obvelja največkrat moja končna odločitev. Kot direktorica zanjo tudi odgovarjam.
Ali je težko biti dir. energetske agencije?
Da, težko je biti direktor energetske agencije v državi, ki nima jasno zarisanih idej, želja, potreb in nalog na področju trajnostne energije v naslednjih letih, kratkoročno in dolgoročno. Naš okvir so EU strategije in programi, ki pa jih Slovenija zelo pozno, včasih celo prepozno sprejema in prenaša v zakonodajo. Drugače pa je področje varčne rabe energije in rabe obnovljivih virov energije zelo uporabno, s konkretnimi rešitvami, zato biti direktor ni zelo težko.
Ali nameravate v prihodnosti še študirati?
Že celo življenje se dodatno izobražujem, imam certifikat Evropskega energetskega managerja, sem licenciran strokovnjak za energetske izkaznice, specialist za trajnostno energetsko načrtovanje in financiranje, pripravljavec investicijskih dokumentov in še bi se kaj našlo. Trenutno študiram evropske finančne mehanizme na področju energetike in kako uspešno pridobiti tuje vlagatelje. Zelo me zanima tudi področje pametnih mest in vasi in to bi rada demonstrirala v naši regiji.
Ste tudi mama. Kako združujete svoje poklicno in zasebno življenje?
Sedaj, ko imam že skoraj odrasle otroke, je nekoliko lažje. Trudim se jim posvetiti toliko časa, kot ga potrebujejo. V preteklosti so bili verjetno kdaj prikrajšani za ta čas, sedaj pa se že zgodi, da jih moram za njihov čas včasih prositi. To je hkrati žalost in veselje odraščanja otrok. Mož se z mojimi idejami in projekti vedno ne strinjam, me pa razume in največkrat v tem tudi podpira. Hišna opravila si deliva, več jih mora opraviti mož, saj tudi zelo veliko službeno potujem.
Kaj počnete v prostem času?
V prostem času rada berem in sem v naravi. Občudujem zgodnja poletna jutra in novembrsko svetlobo takoj po sončnem zahodu. Hodim in malo kolesarim. Zelo rada imam gore, morje nekoliko manj, ker ne prenašam dobro vročine. Je pa energija moja služba in hobi. Velikokrat opazujem in iščem energetske izzive in rešitve tudi v prostem času.
Vaša najljubša stvar?
Knjiga.
Trenutni projekti?
Trenutno delam na projektih energetskih sanacij javnih stavb in na vzpostavitvi mikro električnih omrežij, kjer bi stavbe imele lastno proizvodnjo energije. Sodelujem v treh mednarodnih projektih na področju energetskega in finančnega monitoringa in upravljanja. Vodim tudi konzorcij partnerjev iz 9 EU držav.
Pričakovanja v letu 2018?
Morda so kriva že leta, želim si veliko zdravja in življenjske energije zase in za mojo družino ter prijatelje in sodelavce. Želim si tudi, da bi imeli čim manj naravnih ujm in nesreč. Poslovno pa, da uspešno izvedemo zadane naloge in pridobimo nove projekte ter finančna sredstva za njihovo izvedbo.
Kje se vidite čez 5 let?
Želim si še vedno delati na področju energije. In svoje znanje bi želela izkoristiti oz. ponuditi za hitrejši energetski in trajnostni razvoj Slovenije. Upam, da bomo uspeli zagnati regijski strateški energetski svet, ki bi združil podjetja in javni sektor za izvajanje skupnih energetskih projektov.
Kako vidite prihodnost Slovenije? Kaj bi morali spremeniti?
Slovenija ima veliko potencialov v ljudeh in okolju. Žal zaradi slabega izobraževalnega sistema in splošne neurejenosti države veliko ljudi odhaja v tujino. Predvsem mlajših. To bi želela, da se spremeni. Ker smo majhni, bi morali izvajati projekte, kjer bi teorijo prenašali v prakso na področju sodelovanja starejših in mladih, po vzoru skandinavskih držav. Prav tako bi želela, da bi bolj učinkovito črpali evropska sredstva za razvoj pametnih tehnologij in njihovo uporabo. Tega denarja bo tudi v novi finančni perspektivi veliko. Žal v zadnjih letih država zaradi slabega dela ni pripravila vseh potrebnih izhodišč za njihovo koriščenje in to je velika pomanjkljivost, ki bo imela zelo negativne posledice.
K. V.
