Ko je prišlo v javnost, da je Marjan Šarec, predsednik v odstopu, svojemu državnemu sekretarju in dobremu prijatelju Damirju Črnčecu (tudi on je v odhodu) prek svojih virov naročil zbiranje podatkov o političnih nasprotnikih in celo njihovih družinskih članih, je zavrelo.
Parlamentarna Komisija za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (KNOVS), ki ima 9 članov, se je na te objave takoj odzvala. Nenadzorovano so obiskali prostore Nacionalega preiskovalnega ruada (NPU), kjer pa jim je direktorica Policije Tatjana Bobnar (to so imenovali v času vlade Marjana Šarca) onemogočila popoln nadzor, nad katerim so po slovenski zakonodaji povsem upravičeni.
Šarec, Črnčec, Bobnarjeva in njihovi kadri v nekaterih medijih so zagnali vik in krik. Izkazalo pa se je, da so sumi povsem opravičeni. Tokrat naj bi zasledovali in prisluškovali predvsem poslancem in njihovim družinskim članom iz vrst SMC in DeSUS, to je strank, ki se pogovarjajo za vstop v novo vlado.
Podpredsednik preiskovalne komisije Žan Mahnič, ki je vodil nadzor, je nato na novinarski konferenci povedal, da je bila odločitev za nadzor soglasna.
Namen nadzora je bil ugotoviti, ali je vse to, kar se govori že vse od nastopa mandata predsednika vlade Marjana Šarca, resnično ali ne.
Mahnič je spomnil tudi na izjavo Dejana Židana, predsednika SD in državnega zbora, ki je v oddaji Tarča 30. 1. 2020 med drugim dejal, da je treba sume o vohunjenju za politiki razčistiti.
Zasledovanje in prisluškovanje stalnica v času Šarčeve vlade
Ob tem spomnimo, da zasledovanje in prisluškovanje politikom v času vlade Marjana Šarca ni novo. Pred kongresom stranke DeSUS se je v medijih pojavila fotografija avtomobila ministra za obrambo Karla Erjavca s Hrvaške. Nadalje se tajno opazuje in fotografija zasebna srečanja ministrice za kmetijstvo Aleksandre Pivec, včeraj je generalni sekretar SAB Jernej Pavlič povedal, da se dogajajo čudne stvari in kot enega od primerov navedel dogajanje pri sinu Alenke Bratušek.
Franc Kangler pa je včeraj na seji preiskovalne komisije povedal, da je po telefonu govoril s kolegom, če lahko na UE Ruše preveri, kaj se dogaja z legalizacijo glede njegovega objekta. Kmalu zatem ga je poklical novinar Mladine ter spraševal, kakšen objekt skuša legalizirati. Kangler navaja, da drugače kot prek prisluškovanja telefonskim pogovorom do tega podatka ni bilo mogoče priti.
Žan Mahnič je tudi povedal, da so se člani komisije že pogovarjali tudi o tem, kako je nekdo tajno fotografiral nekdanjega predsednika uprave Telekom, direktor Slovenske varnostno-obveščevalne agencije (SOVE) pa naj bi te slike pošiljal naokoli in spraševal, kaj bi s tem naredili. Tudi o tem so že poročali mediji.
Dejal je, da trenutno ne gre za SDS, pač pa “za zaenkrat še aktualne koalicijske partnerje v odstopu, tu je bilo govora o SMC, DeSUS in SAB, zato so opravili nadzor”.
Pri nadzoru so zahtevali vpogled v evidenco posameznikov, ki so jih poimensko našteli. Našteli so vse poslance SDS, NSI, SMC, DeSUS, SAB in dva manjšinska poslanca.
Policija vodi namreč vse evidence o državljanih, njihovih prekrških in podobno. Zato Mahnič opozarja: “Kaj je bolj efektivnega, kot da nekdo, ki mu ni v interesu, da se sestavi nova koalicija, gre do posameznega poslanca in mu pove, “a veš, da imamo podatke, kdaj si napihal, kaj je delal tvoj sin, vemo, kaj se je dogajalo z ženo in vemo, da je bilo prijavljeno nasilje v družini in bomo vse to obelodanili”. Takšni posamezniki se potem seveda ustrašijo.”
Komisija je od Bobnarjeve želela, da jim preda seznam tistih zaposlenih na policiji, ki so morebiti vpogledovali v osebne mape oziroma v evidence naštetih poslank in poslancev dravnega.
Želeli so tudi podatke o vpogledih za Zdravka Počivalška in Aleksandro Pivec, direktorica pa je to zavrnila, češ da komisija nima pravne podlage. Ugledni pravniki so nato Bobnarjevo postavili na laž.
Žan Mahnič pa je med drugim tudi povedal: “Če bi generalna direktorica želela ovreči vse sume, ki se pojavljajo v medijih, bi lahko rekla: dali bomo sezname vpogledov in s tem bi bila zgodba zaključena, a ker tega ni storila in ker smo ostali praznih rok, so sumi ostali.”
Zanimivo je še, da člane komisije za nadzor včeraj ni napadla nobena druga politična stranka (razen LMŠ in njenih kadrov), temveč so vsi v skrbeh, če se kaj takšnega res ne dogaja in si želijo, da se zadeva razišče.
Vir: tukaj
V Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) imajo poslanske skupine naslednje število mest: SDS 3, LMŠ, SD 1, SMC 1, NSi 1, DeSUS 1 in SNS 1. Predsednik komisije je Matej Tonin (NSi), podpredsednik pa Žan Mahnič (SDS). Komisija je sklep o nadzoru NPU, ki ga je po pooblastilu vodil podpredsednik Žan Mahnič, sprejela soglasno.
M. P.