Amnezija Harija Furlana pred preiskovalno komisijo

Poslanka mag. Karmen Furman

Parlamentarna preiskovalna komisija pod vodstvom predsednice mag. Karmen Furman nadaljuje z zaslišanjem prič na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.

Komisija je tokrat kot pričo zaslišala nekdanjega vodjo Specializiranega državnega tožilstva (SDT) Harija Furlana. O poslih Furlanove širše družine z bolnišnico v Novi Gorici je bila v nadaljevanju pred komisijo zaslišana tudi njegova svakinja Lidija Furlan, njegov brat Aleš Furlan, ki je bil dolga leta ekskluzivni dobavitelj kolčnih protez v bolnišnico Nova Gorica, pa se je preiskovalni komisiji za zaslišanje tudi tokrat opravičil.

Nekdanji vodja SDT, danes pa vrhovni državni tožilec Harij Furlan, je članom preiskovalne komisije odgovarjal na vprašanja o delu organov pregona na področju preiskovanja korupcije v zdravstvu.Številne medijsko odmevne afere o preplačanih medicinskih pripomočkih v slovenskih bolnišnicah smo namreč državljani lahko spremljali prav v času njegovega mandata, ko je zasedal položaj vodje specializiranega državnega tožilstva.

Ne glede na to, da je o nepravilnostih pri nabavah medicinske opreme in materiala, prirejanju javnih razpisov in drugih kršitvah Zakona o javnem naročanju že leta opozarjalo tako Računsko sodišče kot Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), pa nekdanji prvi borec zoper korupcijo v državi tokrat na vprašanje predsednice komisije mag. Karmen Furman ni znal našteti niti enega primera, ki bi ga v času njegovega sedemletnega mandata na SDT uspešno zaključili in bi tako tisti, ki so bili v te primere vpleteni, danes davkoplačevalcem tudi odgovarjali.

Na kritike članov komisije, da številni postopki trajajo predolgo in zato zastarajo, za posledice pa ne odgovarja nihče, je nekdanji vodja specializiranega tožilstva krivdo zavračal na zakonodajo, na dodatno vprašanje Furmanove, zakaj kot vodja SDT-ja vendarle v teh primerih ni odreagiral in postopkov pospešil pa je dejal, da je to od policije sicer večkrat zahteval, a kdaj in v katerih primerih konkretno komisiji ni znal pojasnit.

Sicer pa je nekdanji vodja SDT državljanom med zaslišanjem sporočil, da je tožilstvo delalo v skladu z zakonom in po najboljših močeh. Tudi zato je na vprašanje predsednice komisije povedal, da ni mogel parlamentarni preiskovalni komisiji, ki je v prejšnjem mandatu preiskovala preplačane žilne opornice, predati zahtevane dokumentacije.

A kljub temu naj spomnimo, da je parlamentarna komisija v primeru preplačanih žilnih opornic svoje delo končala v manj kot dveh letih. Odkrila je nepravilnosti in kršitve, o katerih so bili na SDT z anonimno prijavo obveščeno že dve leti pred ustanovitvijo parlamentarne komisije, a se zgodilo ni nič.

Prve hišne preiskave so bile odrejene šele na podlagi končnega poročila parlamentarne komisije, žal pa kljub temu tudi v tej zadevi državljani končnega epiloga do danes še nismo dočakali.

Je pa Furmanova na koncu Furlana seznanila tudi s statistiko rešenih zadev s področja korupcije v zdravstvu na SDT v času njegovega mandata. V sedmih letih so kljub 20 ovadbam uspeli vložiti zgolj eno zahtevo za preiskavo, prav tako pa sta bili izdani zgolj dve obsodilni sodbi.

Da sodnega epiloga nismo dočakali niti v odmevni zadevi Primsell, pa niti ne preseneča preveč. Gre za znano javno afero večletnega enega in edinega ekskluzivnega dobavitelja preplačanih kolčnih protez v bolnišnici Nova Gorica, to je podjetja Primsell, ki je bilo v lasti Aleša Furlana, brata Harija Furlana.

Tudi tukaj odgovornosti do danes ni prevzel še nihče. Aleš Furlan se je preiskovalni komisiji že drugič opravičil, je pa bila v nadaljevanju pred komisijo zaslišana Furlanova svakinja oziroma žena Aleša Furlana, Lidija Furlan kot solastnica podjetja Primsell Trading.

Zakaj sta v družini pravzaprav delovali dve podjetji z enako registrirano dejavnostjo priča komisiji ni znala jasno pojasnit. Je pa zanimivo dejstvo, da je podjetje Primsell kolčne proteze dobavljalo zgolj v bolnišnico Nova Gorica, kjer je bila v bolnišnični lekarni zaposlena Marjetka Štefančič, ki je imela hkrati sklenjeno pogodbo tudi s podjetjem Primsell.

A preiskave zaradi morebitnega oškodovanja javnih sredstev tako tudi v primeru Primsella na SDT ni bilo.

Glede na dejstvo, da smo žrtve takšnega nedelovanja organov pregona na koncu pravzaprav vsi državljani oziroma davkoplačevalci, se lahko na tem mestu zato upravičeno vprašamo, katerim kriterijem je zato uspel Harij Furlan zadostiti Šarčevi vladi, ki ga je v času svojega mandata junija 2019 nagradila z imenovanjem na mesto vrhovnega državnega tožilca?

M. P.