Svet stranke DeSUS je včeraj odločil, da bodo na izrednem kongresu 28. novembra poleg novega predsednika stranke volili tudi tri nove podpredsednike. Po odstopu dr. Aleksandre Pivec z mesta predsednice je bilo slišati, da bodo včeraj predlagali tudi njeno razrešitev z mesta kmetijske ministrice in ime njenega naslednika, a so zatrdili, da o tem niso govorili.
Tako je v izjavi po seji pojasnil predsednik sveta DeSUS Anton Urh. Ob robu seje sveta so se sicer pojavile neuradne informacije, da bi utegnili predlagati razrešitev Pivčeve z mesta ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kar zahteva poslanska skupina DeSUS, ter na njeno mesto predlagali imenovanje državnega sekretarja na ministrstvu Jožeta Podgorška. A je Urh po poročanju STA zatrdil, da o tem niso govorili, poroča portal siol.net/.
Dr. Aleksandra Pivec je sicer že napovedala, da bo na novembrskem kongresu znova kandidirala za predsednico stranke. Opozicijske stranke SD, LMŠ, SAB in Levica, ki si sicer prizadevajo zgolj za to, da bi vlada Janeza Janše padla (to je njihov edini cilj) in bi se za vsako ceno radi sami vrnili na oblast, so zoper ministrico vložile interpelacijo. Glavnina očitkov pa gre predvsem na čas vlade Marjana Šarca. Takrat jih ni nič motilo.
Dr. Aleksandra Pivec, ki delo ministrica opravlja zelo dobro, podpirajo jo tudi v Sindikatu kmetov, je v odzivu na vloženo interpelacijo zapisala:
“Gre za tipičen primer zlorabe inštituta interpelacije zoper delo ministra z namenom rušenja Vlade. Vsekakor bo interpelacija priložnost, da se pokaže dobro delo, ki je skladno s koalicijsko pogodbo. Delo, ki ga opravljamo za dobro Slovenije, naših kmetov, poljedelcev, vinogradnikov in vseh, ki so ponos naše države. Očitki opozicije so popolna manipulacija polresnic glede terena in nočitev. Na ta način se namreč želi preusmeriti pozornost od odkrivanja nezakonitih dejanj, ki so se dogajala v državnih podjetjih. Tam, kjer so pretežno kadrovale stranke, ki so danes v opoziciji.
Kar se tiče pogojevanja poslanske skupine, pa je najmanj nenavadno, saj takšno ultimativno izsiljevanje lastnih poslancev v evropski politični praksi ni poznano.”
M. P.
