V sinočnji oddaji Tarča na TV Slovenija so uredniki, novinarji in voditeljica Erika Žnidaršič poniževali Franca Kanglerja, nekdanjega mariborskega župana, nekdanjega poslanca, nekdanjega državnega svetnika in zdajšnjega državnega sekretarja.
Ne samo, da je bila oddaja pristranska, Kanglerja so poniževali tudi s prispevki osebno, s sliko in se norčevali. V nos jim je šlo, ker je bil Franc Kangler v vseh sodnih postopkih oproščen. Šli so se sodnike nad sodniki, tožilce nad tožilci.
Ogorčenja na sinočnjo oddajo na nacionalki, ki smo jo primorani vsi plačevati, so preplavila družbena omrežja. Znani urednik in novinarska legenda Vinko Vasle je o tem zapisal:
“V resnici je to, kar so storili uredniki Tarče kaznivo dejanje. Nihče ne more, ne sme nekomu javno očitati kaznivih dejanj, če je bila oseba pravnomočno oproščena pri čemer razlogi oprostitve niso pomembni. Ker je to dejanje bilo storjeno po mediju, je kaznivost toliko večja.”
Tarča Žirovnikovo udbaštvo gladko zamolčala
Na nacionalki so se opirali na ovadbe in mnenja mariborskega sodnika Žirovnika, za katerega pa je znano, da je delal za tajno politično policijo prejšnjega režima, pozneje v Sovi, kjer je bil celo namestnik direktorja, nato je nenadoma postal sodnik.
“Tarča je udbaštvo gladko zamolčala. Kaj to pove o javni televiziji? Je to televizija varuhov prejšnjega totalitarnega režima ali SD?” Tako se je na Twitterju vprašal novinar in urednik portala Siol.net Peter Jančič.
Spomnil je. Današnjo Tarčo in kako so zamolčali udbovsko ozadje in povsem očitne zlorabe politične in sodne oblasti, je lažje razumeti, če preberete članek iz leta 2018.
Jančič je takrat analiziral napade na Franca Kanglerja. Že leta 2018 je bilo namreč na internetu kar nekaj polemik, ko so serijsko padali postopki proti Francu Kanglerju.
Razlog padcev postopkov pa je bilo nepošteno sojenje, zlorabe tajnih posnetkov Kanglerjevih komunikacij, v posameznih primerih pa celo namerne zloraba oblasti.
A obsežne nepravilnosti niso novost, nanje je v pravnem mnenju opozoril tudi nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, o njegovih ugotovitvah pa je komisija za nadzor obveščevalnih služb govorila že leta 2015. V pravnem mnenju je bil Ribičič zelo oster do mariborskega sodnika Janeza Žirovnika. Po Ribičičevem mnenju bi se moral iz odločanja o Kanglerju, ki ga je nekoč nadziral kot član komisije za nadzor obveščevalnih služb, absolutno izločiti, je pa kar šestkrat odredil preiskovalne ukrepe proti Kanglerju. Noben drug sodnik jih menda ni.
Predlagatelji so, če sodnika Žirovnika ni bilo, celo počakali, da se je vrnil, da ne bi odločal kakšen drug sodnik.
Ribičič v obsežnem mnenju, v katerem opozarja na občutljivost odločanja o prikritih preiskovalnih ukrepih, povzema tudi pomisleke, da rabe posebnih metod in sredstev Žirovnik sploh ne bi smel odrediti (prenizek dokazni standard), da je bilo prisluškovalno gradivo predolgo in nezakonito hranjeno in kopirano, uporabljeno pa, ko bi moralo biti že uničeno, pa tudi sume, da je anonimke proti Kanglerju režirala kar policija.
Celotno Ribičičevo mnenje je bilo takšno (za tiste, ki vam morebiti google crome ne odpre, je povezava na DOKUMENT V DZ tukaj)
Več o tem lahko preberete na povezavi: Uničevanje Kanglerja: Nepošteno sojenje in zlorabe oblasti – Spletni časopis (spletnicasopis.eu)
M. P.
