Vstopamo v dobo, kjer je javno zdravstvo postalo nepogrešljiv steber družbene stabilnosti in blaginje. Kljub temu, da se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da so steber oskrbe in podpore, se pogosto spregledujejo njihovi lastni pogoji dela. Slabi delovni pogoji v javnem zdravstvu postajajo vedno bolj pereč problem, ki ne vpliva le na zdravstvene delavce, temveč tudi na kakovost storitev, ki so na voljo pacientom.
Dovolj nam je.
Sindikat zdravnikov in zobozdravniko Slovenije je v pismu za javnost opisal delovne razmere v zdravstvu. Zapisali so slednje:
Kot odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti si želim, da bi mi bilo omogočeno opravljati poslanstvo zdravnika v sistemu, v katerem bo dovolj strokovno usposobljenega kadra za prijazno in varno oskrbo bolnikov in v katerem bo vsem državljankam in državljanom zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva. Zato čutim dolžnost, da pozovem državo k aktivnemu reševanju perečih problematik, ki se odražajo v njenem odnosu do pomena in vrednotenja zdravniškega dela.
DOVOLJ MI JE životarjenja v sistemu, v katerem je mehanizem določanja plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju neposredna ovira za učinkovito nagrajevanje strokovnega zdravstvenega kadra in s tem ovira za učinkovito zagotavljanje pravice državljank in državljanov do zdravstvenega varstva.
DOVOLJ MI JE, da se vsak dan sprašujem, ali si Slovenke in Slovenci ne zaslužimo ustreznega števila strokovno usposobljenih, zadovoljnih in primerno plačanih zdravnic in zdravnikov v javnem zdravstvu.
DOVOLJ MI JE, da že leta in leta zdravniki in zdravstveni sodelavci preko meja svojih moči držimo javno zdravstvo pokonci. V nedogled ne bo šlo. Zdravnice in zdravniki smo izčrpani in izgoreli, zdravstvo pa vse bolj na kolenih.
DOVOLJ NAM JE.
Ali pa to pomeni tudi, da se bodo zdravniki podali na ulici pa še ni jasno !?
Avtor: A.V.
