Krize so odlična platforma za agilne družbe, posameznike ter podjetja. Zadnjih 180 let je bilo nemalo kriz, ki so pretresle poslovni svet in kar je bilo za ene propad, je bila za druge izjemna priložnost.
Kriza ne pomeni nujno nečesa slabega. Kriza je za mnoge evolucijski klic po novem prilagajanju, prilagoditvi življenjskim in ekonomskim okoliščinam. Če nam adaptacija uspe, imamo možnost, da krizo preživimo, in na podlagi dodane vrednosti naredimo nov preboj, katerega glavni cilj bo večja blaginja oziroma nadaljnje izboljševanje življenjskega standarda v Sloveniji. Četudi gre za dolgoročnejši pogled, je po mojem mnenju ključen za prihodnost zdrave rasti, ki jo nujno potrebujemo, ko bomo premagali covid-19.
Držimo se ukrepov, ki so nujno potrebni za omejevanje širjenja virusa, ter s skupnimi močmi zagotavljajmo kondicijo naših podjetij, da bomo kot družba po teh razmerah izšli močnejši in bolj trajnostni. Bo pa to vračanje v neko novo normalnost, ki bo drugačna od tiste iz obdobja pred krizo. Na neki način bi lahko rekli, da nič več ne bo tako, kot je bilo. Koronakriza že povzroča in bo tudi v prihodnje povzročala velike strukturne spremembe v gospodarstvih, imela pa bo dolgoročne posledice tudi na delovanje tako rekoč vseh drugih družbenih podsistemov. Evropska sredstva so lahko dober katalizator za spremembe, ki so potrebne za to, da se Slovenija iz povprečja EU prebije med njene uspešnejše države članice. Zdaj priložnost za to imamo, to ni več zgolj samo želja, temveč so na voljo tudi finančna sredstva za ta preboj Brez tega na od srednji do dolgi rok ne bo mogoče vzdrževati dovolj visoke gospodarske rasti, s katero bi lahko financirali pričakovani življenjski standard v prihodnosti.
V Sloveniji imamo za sabo praktično izgubljeno desetletje in veliko neizkoriščenega potenciala za svoj razvojni preboj. Zato smo v svoje ukrepe za stabilizacijo gospodarstva vključili tudi obsežne naložbe v čiste vire energije, digitalizacijo in debirokratizacijo.
Prebojni moment prek tehnologij, ki jih daje 4. industrijska revolucija, premaguje vrzeli na poti do digitalne preobrazbe tako podjetij kot celotne družbe. Velik del moje poklicne kariere v gospodarstvu in politiki posvečam tej temi, ker sem prepričan, da je po padcu berlinskega zidu pred nami nov preplet dogodkov, ki daje novo izredno priložnost Sloveniji in njenemu celovitemu razvoju.
Četrta industrijska revolucija vodi v eksponentne spremembe v načinu življenja, dela in medsebojne povezanosti zaradi sprejetja kibernetskih sistemov (Cyber-Physical Systems), interneta stvari (Internet of Things – IoT) in interneta sistemov (Internet of Systems).
Ker izvajamo pametne tehnologije v naših tovarnah in na delovnih mestih, bodo povezani stroji v interakciji vizualizirali celotno proizvodno verigo in odločali samostojno, kar se že dogaja tudi v javni upravi v številnih naprednih državah. Ta revolucija bo vplivala na vse discipline, panoge in gospodarstva, tudi na razvoj pametnih vasi, mest, novih poklicev in poslovnih modelov. Prej, kot večina pričakuje, bodo različni poklici od pravnikov, finančnih analitikov, zdravnikov, novinarjev, računovodij, zavarovalnic ali knjižničarjev, delno ali popolnoma avtomatizirani. Tehnologija napreduje tako hitro, da Kristian Hammond, soustanovitelj podjetja Narrative Science, specializiranega za avtomatizirano generiranje besedil, napoveduje, da bi do sredine leta 2022 90 % medijskih novic lahko ustvaril algoritem, večinoma brez kakršnega koli človekovo posredovanje (razen zasnove algoritma). Upoštevajte tudi neomejene možnosti, da se milijarde ljudi povežejo z mobilnimi napravami, kar povzroči neprimerljivo procesorsko moč, zmogljivosti shranjevanja in dostop do znanja. Ali pomislite na neverjetno sotočje nastajajočih tehnoloških prebojev, ki zajema široka področja, kot so umetna inteligenca (AI), robotika, internet stvari (IoT), avtonomna vozila, 3D tiskanje, nanotehnologija, biotehnologija, znanost o materialih, shranjevanje energije in kvantno računalništvo, če naštejemo le nekatere. Mnoge od teh novosti so v povojih, vendar v svojem razvoju že dosegajo prebojno točko, saj se med seboj gradijo in povečujejo v zlitju tehnologij v fizičnem, digitalnem in biološkem svetu
Lahko bi dejali, da se karte mešajo na novo.
Zato smo v SDS kot največja stranka v državi močno vpeti v številne procese industrije high-tech. Intenzivno spremljamo razvoj mehatronike, bionike, nanotehnologij, umetne inteligence, 3D tiskanja, razvoja električne mobilnosti, pametnih mest, vasi itd. Udeležujemo se tudi tehnoloških konferenc in obiskov številnih podjetij, ki so vodilna na teh področjih. Vsi ti procesi so v zadnjih letih vodili tudi v delno spremenjeno podobo stranke, ki želi z novimi vsebinami poiskati tudi pot do mlade populacije, jo motivirati ter vključiti v politične programe prihodnosti. Samo na tak način lahko povečamo tudi število hitro rastočih podjetij z velikim potencialom in zagotovimo rast novih in kakovostnih delovnih mest. Zato mora država raziskave in inovacije umestiti v središče razvojnih politik za doseganje bolj konkurenčnega ter odgovornega podjetniškega in raziskovalnega sektorja. Poleg tega je treba vzpostaviti spodbudno in predvidljivo okolje za poslovanje in investicije, sodobno informacijsko in komunikacijsko infrastrukturo ter zagotoviti ustrezne človeške vire.
Spremeniti pa moramo tudi način, na katerega obravnavamo drug drugega kot sodržavljana. Ne obstajajo samo pravice, obstaja tudi odgovornost. Naša odgovornost do drugih. Vsak mora imeti priložnosti, od vsakega pa moramo terjati tudi odgovornost. Tudi odgovornost, da pokaže spoštovanje in strpnost do drugega.
Odločno, hitro in učinkovito ukrepanje vlade daje upanje, da bomo čas po krizi izkoristili kot priložnost in da bomo iz tega temnega obdobja izšli z novo družbeno pogodbo med vlado, podjetij, ljudmi in naravo.
Pred 30 leti smo izšli kot zmagovalci v prvem vojnem spopadu v Evropi po drugi svetovni vojni. Zmaga na bojnem polju nam je omogočila proces izgradnje države in omogočila vstop v EU. Danes predstavlja smer 3.Janševe vlade, ne samo uspešno spopadanje z globalno zdravstveno krizo, ampak simbolno nadaljevanje v luči tehnološkega globalnega momenta, ki predstavlja najboljše nadaljevanje pri krepitvi gospodarskega preboja in superiornosti slovenskega znanja, ki mora postati novi cilj slovenstva. Tega procesa kljub številnim polenom pod noge s strani tranzicijske levice in njenega omrežja ne bo mogoče ustaviti. Samo ta cilj predstavlja najboljšo socialno politiko, odpravlja revščino in predstavlja najboljšo pokojninsko reformo na dolgi rok in čas po krizi. V nas pa krepi državljane, ki bomo znova ponosni na Slovenijo.
Kolumna poslanca Franca Breznika je bila prvotno objavljena tukaj
