Franc Kangler je bil v času osamosvajanja zaposlen v Policiji kot kriminalist. Policija je imela v tistem času zelo pomembno nalogo. Zraven rednih nalog se je aktivno vključila tudi v obrambo domovine.
Policija je bila takrat, zraven Teritorialne obrambe (TO), prva realna slovenska moč, ki je začela varovati osamosvojitvene težnje slovenskega naroda.
Policija je bila v času osamosvajanja, zraven Teritorialne obrambe, prva realna slovenska moč, ki je začela varovati osamosvojitvene težnje slovenskega naroda. Kako vidite vlogo Policije v tistem času?
Res je, vaše ugotovitve so točne. V tistem času je bila Policija največja realna moč, ki se je lahko uprla takratni Jugoslovanski armadi, seveda skupaj s slovenskim narodom.
Takšnega sožitja in sodelovanja ter upora slovenske Policije, Teritorialne obrambe in slovenskega naroda ni nihče pričakoval. Zato je bila to prednost Policije pri nekaterih operativnih nalogah proti Jugoslovanski armadi, saj je lahko računala na slovenski narod. Na pomoč, na upor, predvsem pa so policisti odigrali pomembno vlogo pri blokadah cest, kasarn in drugih objektov, ki so bili pomembni za vojaško infrastrukturo.
Policija je takrat jasno pokazala pripravljenost za obrambo domovine in hkrati dokazala, da je učinkovito organiziran sistem, ki dobro pozna ljudi, teren in cilj, ki ga je Demos združil v skupnem cilju – osamosvojitvi. Kakšno vlogo ste imeli takrat znotraj Policije?
Res je, ta preobrazba po letu 1990, po prvih demokratičnih volitvah je prinesla spremembe tudi v Policiji. Sam osebno sem delal v kriminalistični policiji, predvsem v civilu. Predvsem sem opazoval, spremljal nekatere aktivnosti Jugoslovanske armade. Nekatere pojave, ki so se pojavili v nekem okolju na območju mesta Maribor in regije.
Skrbeli smo tudi za varen prevoz ujetnikov iz Maribora na območje Zasavja, ki so bili ujeti, pred tem pa delovali na strani Jugoslovanske vojske.
Nekateri še danes ne vedo, zakaj je šlo pri aferi Vič-Holmec. Kdo je želel umazati vlogo Policije pri osamosvajanju?
Osebno sem bil globoko povezan z afero Vič-Holmec. Predvsem sem bil čustveno prizadet. Bil pa sem tudi član parlamentarne komisije, ki je to preiskovala. V zadevi Vič-Holmec se je izkazalo in dokazalo – gre za tako imenovano Gričarjevo poročilo, ki je bilo izdelano – da so nekateri na levici želeli našo osamosvojitveno vojno izničiti na način, kot bi si ga želeli nekateri v Beogradu, češ da nismo delovali v skladu z evropskimi standardi in mednarodnimi konvencijami. Moram poudariti, da smo slovenski policisti delovali v skladu z mednarodnimi konvencijami. Tako z ujetniki kot z vsemi ostalimi, ki so bili takrat zajeti. To, kar so takrat počenjali v zadevi Vič-Holmec – in meni je danes žal – je velika žalost. Nihče za tiste “svinjarije”, ki jih je počel proti slovenski državi in slovenskim policistom ni odgovarjal, čeprav je v Gričarjevem poročilu jasno zapisano, kdo je bil tisti, ki je to afero sprožil, ki je želel slovenske osamosvojitelje očrniti.
Tudi danes smo priče nekaterih sodnih postopkov, ki predvsem kažejo na to, da je potrebno obračunati s slovenskimi osamosvojitelji. Vsaka nadaljnja beseda je odveč.
V tretji vladi Janeza Janše ste državni sekretar na notranjem ministrstvu, ste na svojem strokovnem področju. Kako vidite Policijo po 30. letih in njeno vlogo spoštovanju pravne države, kar bi Slovenija v skladu z drugim členom Ustave RS tudi morala biti?
To vlogo vidim iz različnih perspektiv. Slovenski policisti dobro opravljajo svoje delo, pri katerem spoštujejo predpise, ki so nujni za demokratično družbo, za spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.
Za posamezna vodstva v Policiji, pa moram iskreno priznati, da sem globoko presenečen, da so nekateri ukrepi ali usmeritve s strani vodstva Policije v preteklosti bile preveč politično obarvane. Policija mora ostati strokovna, delati na podlagi zakonov. Policija mora vse enakopravno obravnavati, ne glede na to, ali pripadajo levemu ali desnemu političnemu prostoru.
Žal velikokrat temu ni tako, zato imamo kar nekaj težav z nekaterimi zadevami iz preteklosti. Osebno pa si želim, da bo Policija opravljala svoje delo profesionalno, hitro, učinkovito, predvsem pa zakonito.
Ko gledamo nazaj, se vsi, ki smo veterani vojne za Slovenijo, združujemo v različne organizacije. Združenje Sever, VSO, Zveza veteranov vojne za Slovenijo. Prihaja pa do političnih delitev. Čemu več veteranskih združenj? Ali po vašem mnenju politika posega v ta veteranska združenja?
Seveda politika posega v združenja. Predvsem leva, stara komunistična politika, ki je povezana z globoko državo, si je želela tudi uzurpacije nekaterih veteranskih organizacij. Osebno sem član Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve in Združenja Sever. Nekatere izjave predsednika Sever ob lanski obletnici so me presenetile in so bile čisto politično obarvane.
Ne vem, od kod in zakaj napad na predsednika vlade Janeza Janšo in to vlado. Tudi sam sem del te vlade.
Kasneje se je predsednik Združenja Sever nekaj opravičeval, a glede na njegovo dolgoletno kariero v Policiji in njegovo aktivnost me njegov način komuniciranja z aktualno vlado preseneča.
V vladi ob spopadanju z epidemijo in skrbi za ljudi, dajete velik poudarek tudi demokratizaciji države, kar prihaja do izraza še posebej v letu slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kje vidite svoje poslanstvo v prihodnje?
Prav predsedovanje Svetu EU je veliko priznanje za majhno državo kot je Slovenija, da lahko vodimo celotno Evropo in to moramo izkoristiti.
Osebno se veliko ukvarjam z migracijskimi tokovi Balkana. Glede na delovno področje pa si želim, da okrepimo in obnovimo nekatere sporazume med slovensko Policijo in Hrvaško, Bosno, Srbijo, Črno Goro in Makedonijo.
V smislu krepitve varnosti osrednje Evrope in preprečitve ilegalnih migracijskih tokov. To je naše poslanstvo, tukaj na Ministrstvu za notranje zadeve, pri čemer minister Aleš Hojs v tem smislu načrtuje krepitev mednarodnega sodelovanja vseh policijskih organov znotraj članic EU.
Hvala za pogovor.
Hvala lepa.
Avtor: Franci Donko
Vir: GOV.SI
