Na 10. nujni seji Odbora za zunanjo politiko so s štirimi glasovi za in devetimi proti zavrnili predlog poslanske skupine SDS, da Slovenija uvrsti Rusijo med države, ki podpirajo terorizem.
Poslanec Franc Breznik je predstavil utemeljitev predloga SDS, da bi Slovenija s sprejetjem resolucije obsodila ruske napade oz. ruski režim. Izpostavil je, da je evropski parlament 23. novembra 2022 sprejel Resolucijo o uvrstitivi Ruske federacije med države, ki podpirajo terorizem. Predstavil je argumente za to, da bi bilo ravnanje Rusije uvrščeno med teroristična dejanja.
Ruska agresija navznoter in navzven je čisti terorizem, ki se je začel že v KGB-ju in ga Putin že desetletja nadaljuje, tudi danes v vojni operaciji v Ukrajini, s katero Rusija destabilizira celo Evropo.
Predstavnikom koalicije, ki so nasprotovali sprejetju resolucije, je povedal, da se očitno po njihovo ne moti samo Slovenska demokratska stranka, ampak celo Parlamentarna skupščina Sveta Evrope, kolegi v evropskem parlamentu, evropska zakonodajno-pravna služba in najvišji predstavniki Evrope, ki so podprli Resolucijo o uvrstitvi Rusije med teroristične države.
Poslanka Eva Irgl je izrazila mnenje, da bi politično gledano v Sloveniji morali manj mlačno, bolj proaktivno odreagirati v odnosu do Rusije in njene agresije. Poudarila je, da nihče ne obsoja ruskega naroda, da se vsi zavedamo, da gre za Putinovo norost. A da je prav ob tem nujno dati jasen signal, da se nasprotuje proti režimu in agresiji, za katero bo Rusija morala odgovarjati.
Poslanec in nekdanji zunanji minister Anže Logar je izpostavil, da je gre v tem primeru za stopnjevanje diplomatskega pritiska na Rusijo, ki je nujno. Opozoril je na ravnanje EU, ki je v odzivu na rusko agresijo stopnjevala diplomatski pritisk in sprejela več paketov sankcij. Mnenja je, da bi morala temu slediti tudi Slovenija in jasno opredeliti Rusijo kot teroristično državo.
Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da je absurdno, da ljudje umirajo, istočasno pa v Sloveniji poteka debata ali je pravo imenovanje “resolucija” ali “deklaracija”. Razglasitev Rusije za teroristično državo ne more ustavititi vojne, a je močno sporočilo kot izraz solidarnosti do naroda, ki trpi. Izpostavil je, da z omenjeno resolucijo vladi želijo predvsem pomagati rešiti zadrego ob zdrsih pri opredeljevanju do Rusije in njene agresije. Poudaril je, da sama resolucija ni nastala iz notranjepolitičnih razlogov, da pa bo iz teh razlogov najbrž zavrnjena. Ob tem da ni nepomembno, da številni znani Slovenci Putinovih odlikovanj še niso vrnili. Opozoril je na dve krivdi zahoda, in sicer da se je na Ukrajino v kaosu gledalo kot na prostor poceni surovin, ter da se ji je v zadnjem letu premalo pomagalo. Poudaril je, da se resolucija sprejema zato, ker je za to prosila Ukrajina sama. Opozoril je tudi na položaj Slovenije, ki je to, kar se je zgodilo Ukrajini, izkusila, na srečo za veliko krajši čas, na lastni koži, ko jo je napadla podobno organizirana vojska z enakimi simboli, kot tista, ki napada Ukrajince. Pred glasovanjem je opomnil, da se je treba vprašati samo, kdo bo vesel, če bo resolucija o opredelitvi Rusije kot teroristične države sprejeta, in kdo bo vesel, če bo resolucija zavrnjena.
Ob izidu glasovanja je poudaril, da je naša moralna dolžnost, da smo v materialno in moralno oporo tistim, ki trpijo.
To, kar smo izglasovali, torej da Rusije nismo z resolucijo uvrstili med teroristične države, je močno sporočilo, ki ne bo ostalo neopaženo, tako v Kijevu kot v Moskvi in drugod po svetu. Nasprotovanje tej resoluciji je de facto slabo prikrita pozicija opravičevanja tega, kar ruski režim počne.
