Včeraj je bila pri grobišču pod Krenom v Kočevskem Rogu obletna sveta maša in spominska, spravna in kulturna slovesnost v spomin na vse žrtve povojnih pobojev.
Upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres je v pridigi opozoril, da sprava v slovenski družbi še vedno ni bila dosežena. Kot pogoj, da do nje pride, je izpostavil razkritje resnice o pobojih, obsodbo tistih, ki so jih zagrešili, na drugi strani pa odpuščanje.
Stres je dejal, da sprave ni mogoče doseči z enim samim dejanjem, kakršno je bila spravna slovesnost pred 31 leti, ko so pred grobiščem pod Krenom prvič po več desetletjih začeli z javnimi spominskimi slovesnostmi za pobite v Kočevskem Rogu, ampak gre za proces, ki ima več korakov.
Prvi korak je brezpogojna privrženost resnici. Kot drugi korak je pravica, ki jo ljudje, ki ležijo v breznih Kočevskega Roga, in njihovi svojci še vedno čakajo. Tretji korak k spravi pa je odpuščanje, ki je edini izhod, “da lahko zaživimo novo življenje in gledamo naprej”.
“Odpustiti ne pomeni pomesti pod preprogo in tudi ne reči, da zločin ni zločin. Pač pa odpustiti pomeni odpovedati se vsaki maščevalnosti ter gledati naprej in ne nazaj,” je dejal.
Spominsko slovesnost je pripravila Nova Slovenska zveza, katere predsednik dr. Matija Ogrin je opozoril, da v zadnjih 30 letih ni bilo narejenega dovolj, da se povojna grobišča primerno uredi, pobitim pa vrne dostojanstvo.
Opozoril je, da so bili do zdaj mrliški listi izdani le za tiste posamezne žrtve, za katere so to zahtevali svojci, da država ni nikoli obsodila pobojev in da tudi nikoli ni ugotovila, da so bile žrtve ubite protipravno.
Ocenil je, da bi morali kakor po vsaki vojni tudi po državljanski vojni skleniti mirovno pogodbo. Vlogo slednje bi imela obsodba komunistične revolucije, katere “središče je Rog”.
“Z nepripoznanim in neobžalovanim zločinom komunistične revolucije država Slovenija namreč ne more živeti. Dlje ko poskuša problem odlagati, globlje drsimo,” je dejal.
Kot dober pa je označil zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki je omogočil obsežne raziskave in pokop posmrtnih ostankov.
Spominske slovesnosti sta se udeležila tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša ter nekateri ministri. Janša in Pahor sta pred slovesnostjo položila venca k breznu pod Macesnovo gorico, po slovesnosti pa še k spomeniku žrtvam NOB v gozdu Smrečje pri Turjaku.
V nadaljevanju v galeriji objavljamo nekaj fotografij z včerajšnje slovesnosti:
Vir: Vlada RS (Twitter) in drugo
M. P.