Vlada je na vrhu koalicije napovedala vrsto reform. Zato smo mnogi nestrpno pričakovali predstavitev predvidenih reform. Vrh koalicije je minil in edino, kar smo lahko zasledili, je bila informacija, da se bodo sestali čez dva tedna.
Glede na to, da sem večkrat sodeloval pri izvedbi davčnih reform, ki so obsežnejše od vseh drugih reform, menim, da so že v zamudi. Če želijo izvesti tako celovito davčno reformo, kot jo je napovedalo ministrstvo za finance, kar bo pomenilo bistveni poseg v sedanji davčni sistem in seveda v spremembo davčne miselnosti, bi nam morali te dni posredovati že prve informacije o okvirih predvidene davčne reforme. Prav tako bi nam morali že predstaviti strokovnjake, ki bodo sodelovali pri tej izvedbi. Tako pa v drugi polovici januarja nimamo še ničesar. Ne vemo, kaj bo vsebina davčne reforme, in ne vemo, kdo bo izvajal to davčno reformo. Bojim se, da se bo spet vse dogajalo v decembru letošnjega leta, kar bo, milo rečeno, zelo neresno.
Pravilna pot bi bila, da bi ministrstvo za finance že določilo ekipe po posameznih davčnih zakonih, saj jih je napovedalo že pred meseci, da bi te ekipe predstavili javnosti in da že pričnejo delo. To je potrebno zaradi transparentnosti poslovanja. Ni dovolj, da govoriš, kaj vse boš naredil, temveč je treba to tudi narediti. Ekipe, ki bodo sodelovale pri pripravi davčne reforme, morajo sestavljati predstavniki finančne uprave, ministrstva za finance, strokovnih združenj, gospodarstva, to je podjetniki ter eminentni profesorji pravne, ekonomske in upravne fakultete. To bi bila idealna ekipa strokovnjakov za davčno reformo. Na podlagi mojih izkušenj je za pripravo davčne zakonodaje od začetka do zaključka pripravljenih predlogov novih davčnih zakonov za sejo vlade potrebno najmanj šest mesecev. To pomeni, da bi predlogi novih zakonov morali biti predani ministru za finance najpozneje v drugi polovici junija.
Nato sledi oblikovanje zakonov, kar zajema uvodna pojasnila, primerjavo z drugimi državami, pojasnila sprememb členov ter teksti členov, ki se spreminjajo. Vse to je treba potem še objaviti na eUpravi oziroma eDemokraciji, kar lahko vzame tudi en mesec ali več. Sledijo poletne počitnice in po počitnicah je treba pripraviti končno verzijo zakonov za sejo vlade. Vlada bi morala zakone poslati v državni zbor najpozneje v drugi polovici septembra. Nato sledijo obravnave na odborih in sejah državnega zbora. Glede na to, da bo šlo za celovito davčno reformo, tako je napovedalo ministrstvo za finance, se ti davčni zakoni ne bodo smeli sprejemati po hitrem postopku, temveč po ustaljenem postopku, za kar se potrebuje dva do tri mesece. In že smo v decembru 2023, kar pa je prepozno, saj se je treba zavedati, da celovita davčna reforma pomeni tudi celovito spremembo podzakonskih aktov, to je pravilnikov in obrazcev, ki pa se ne morejo objaviti pred objavo zakonov. Pravilniki so nato podlaga za prilagoditev informacijskega sistema finančne uprave. Glede na to, da bo šlo za celovito davčno reformo, bo verjetno treba izvesti še kakšne razpise, saj se lahko zgodi, da tako celovita davčna reforma ni zajeta z obstoječimi letnimi pogodbami in že smo v marcu ali aprilu 2024, za zakone in pravilnike, ki se bodo morali uporabljati od 1. januarja 2024. Tako se nam bo letos zgodilo podobno kot konec leta, ko je bilo 30. decembra 2022 v uradnem listu objavljenih 87 strani sprememb pravilnikov in obrazcev.
Vse posledice te prepozne davčne reforme bodo ponovno nosili računovodje in računovodkinje, ki bodo na koncu z živci. Torej, zakaj se za letos napoveduje celovita davčna reforma, ki naj bi zamenjala sedanji davčni sistem z nekim novim davčnim sistemom, če se že zamuja.
Verjamem, da se lepo sliši, kaj vse boš naredil, toda če tega, kar napoveduješ, ne boš naredil in če tega ne boš naredil v korist davkoplačevalcev in davkoplačevalk Republike Slovenije, se lahko zgodi še veto državnega sveta ali pa celo kakšna zahteva za ustavno presojo, česar v mojem predhodnem časovnem okviru nisem upošteval. Vse to pa še podaljša uveljavitev zakonov.
Zato bi bilo bolje, da se odgovorni lotijo strokovne in ne celovite davčne reforme, spremenijo tisto, kar je treba spremeniti, ne pa da napovedujejo, kaj vse bodo spremenili, nato pa tega ne naredijo.
Vir: Mag. Ivan Simič
