V Slovenski demokratski stranki vseskozi zagovarjajo veliko vlogo in pomen družine kot tistega primarnega okolja, ki je izjemnega pomena za zdrav razvoj naših otrok. Da lahko slednje tudi zagotovimo, pa je danes potrebno tudi ustrezno usklajevanje poklicnega in družinskega življenja staršev, kar pa mora v osnovi seveda omogočiti tudi veljavna zakonodaja.
Na 20. redni seji Državnega zbora so tako poslanci in poslanke obravnavali Predlog zakona o spremembi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Stališče poslanske skupine SDS je predstavila mag. Karmen Furman.
Predstavila je naslednje stališče:
“Predlog spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki ga obravnavamo danes, odpravlja neustrezno in nepravično zakonsko ureditev v primeru, ko zaposleni starši koristijo pravico iz 50. člena tega zakona in na ta način uveljavljajo pravico do dela s krajšim delovnim časom z namenom varstva svojega otroka. Glede na obstoječo zakonodajo so ti delavci, v primerjavi z zaposlenimi, ki pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi varstva otrok ne koristijo, glede plačila prispevkov za socialno varnost, ki jim jih v tem primeru plačuje država, v neenakopravnem položaju.
Trenutno veljavni 50. člen Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih omogoča delavcem koriščenje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva enemu od staršev, ki neguje in varuje otroka, pri čemer je doba koriščenja dela s krajšim delovnim časom odvisna od števila otrok. Ob tem je določeno tudi, da delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu za razliko do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost do sorazmernega dela minimalne plače.
Slednje pomeni, da se prispevki trenutno plačujejo le od sorazmernega dela minimalne plače in ne od dejanske bruto plače delavca, ki to pravico koristi, kar seveda posledično lahko negativno vpliva na pokojninsko osnovo delavca, saj je lahko le-ta nižja od tiste, ki bi jo delavec imel, če bi delal polni delovni čas. Tako so z vidika višine pokojninske osnove tisti starši, ki koristijo pravico do krajšega delovnega časa, v slabšem položaju, kot bi bili v primeru, če bi delali polni delovni čas.
Glede na navedeno se z obravnavano spremembo predlaga, da bi država staršem, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi starševstva, še naprej plačevala del prispevkov, vendar ne več od sorazmernega dela minimalne plače, ampak se izračunavanje osnove za plačilo prispevkov izvede na enak način kakor izračunavanje osnove za materinsko, starševsko in očetovsko nadomestilo, upoštevajoč zgornjo in spodnjo mejo.
S predlagano spremembo se tako izenači višina plačanih prispevkov za socialno varnost delavcev, ki so zaposleni za krajši delovni čas zaradi koriščenja pravice do krajšega delovnega časa z namenom varstva svojega otroka, s tistimi delavci, ki te pravice ne koristijo, s čimer se na ta način tudi odpravlja neenakopraven položaj delavcev, ki so s tem namenom zaposleni za krajši delovni čas.
V Slovenski demokratski stranki smo zato mnenja, da gre za problematiko, ki zagotovo terja ustrezne rešitve, zato predlagano spremembo zakonodaje tudi podpiramo.”
M. P.
