S kakšnimi delovnimi procesi in na osnovi katerih kriterijev zaposleni na upravnih enotah od sprejetja novega zakona o tujcih v letu 2019 spremljajo, nadzirajo, predvsem pa preprečujejo zlorabe instituta prijave naslova prebivališča na območju svoje upravne enote?
Poslanka mag. Karmen Furman je že v začetku leta na vlado naslovila pisno poslansko vprašanje, vezano na število tujcev s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji in zneski socialnih pomoči.
Opozorila je, da prijava prebivališča v Republiki Sloveniji tujcem velikokrat pomeni privilegij, ki v nadaljevanju omogoča pridobitev številnih socialnih transferjev, pravic in bonitet.
V praksi so nam vsem dobro poznani primeri prijav prebivališča zgolj z namenom pridobitve različnih socialnih transferjev, pravice do dodatka za ločeno življenje, pravice do združitve družin, pravice do vstopa posameznika v Republiko Slovenijo iz naslova študija, pa čeprav ta oseba potem v naši državi nikoli ne študira in drugo.
Glede na številne zlorabe v praksi, ko se na območju posameznih upravnih enot zaznava nadpovprečno veliko število prisotnih in tudi prijavljenih tujcev, se lahko predpostavlja, da ni vzpostavljene povezave med različni registri, ki vsebujejo potrebne podatke za preprečevanje tovrstnih zlorab in da pristojni organi delujejo zgolj parcialno oz. med seboj ne sodelujejo. Z namenom preprečitve tovrstnih zlorab so s sprejetjem novega zakona o tujcih (ki se je začel uporabljati avgusta 2017) upravne enote postale prekrškovni organ, ki je po zakonu pristojen ugotavljati dejansko stanje na terenu.
Poslanka zdaj od vlade zahteva tudi odgovor glede števila tujcev s prijavljenim stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in zneski socialnih pomoči. Zanima jo, koliko tujcev prebiva v Sloveniji na podlagi dovoljenja za stalno prebivanje in oseb na podlagi združitve družin, posamezno po letih in upravnih enotah.
Nadalje zahteva odgovore na vprašanje, kolikšno je bilo število prejemnikov socialne pomoči in skupen znesek prejetih pomoči tujcem, z izdanim dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in oseb na podlagi združitve družine v posameznih letih in ločeno po upravnih enotah.
Odgovor zahteva tudi na vprašanja, s kakšnimi delovnimi procesi in na osnovi katerih kriterijev zaposleni na upravnih enotah od sprejetja novega zakona o tujcih v letu 2019 spremljajo, nadzirajo, predvsem pa preprečujejo zlorabe instituta prijave naslova prebivališča na območju svoje upravne enote; kdo izvaja nadzor nad uradnimi osebami in kakšne sankcije so v vladi doslej izvedli zoper morebitne ugotovljene nepravilnosti in ali ste ter kakšne ukrepe ste sprejeli za preprečevanje ugotovljenih zlorab v prihodnje.
Vlada ima 30 dni časa za odgovor, ki ga bomo tudi objavili.
M. P.
