Karmen Furman je magistra pravnih znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti. Na Pravni fakulteti v Mariboru je leta 2005 diplomirala z odliko in se po končanem študiju zaposlila v pravni službi Občine Slovenska Bistrica. Delo na področju lokalne samouprave je nadaljevala na Občini Poljčane, kjer je vse od leta 2011 zaposlena na delovnem mestu direktorice občinske uprave. Opravila je številne strokovne izpite, med drugim tudi pravniški državni oz. pravosodni izpit. V letu 2016 je na Pravni fakulteti v Mariboru uspešno zagovarjala magistrsko nalogo in pridobila naziv magistra pravnih znanosti s področja delovnega prava in prava socialne varnosti.
Kateri so bili vaši največji delovni dosežki?
Vsi zaposleni v javni upravi se moramo zavedati, da je javni sektor in v okviru le-tega tudi občinska uprava v prvi vrsti servis svojim občanom. Tukaj smo, da rešujemo vsakodnevne težave občanov v skladu z veljavno zakonodajo. Pri tem je zlasti pomembno, da znamo krmariti med zakonodajnim postopkom in zakonsko določenim rokom ter načinom, da nastale težave in situacije tudi čim prej rešimo. Lahko povem, da je seveda poleg uspešnega črpanja evropskih in državnih sredstev za izvedbo projektov in investicij v lokalni skupnosti zagotovo največji uspeh tudi spoznanje, da kot vodja ugotoviš, da so tvoji zaposleni uspeli razviti odgovoren odnos do svojega dela in da njihove vrednote presegajo lastne interese posameznika.
Trenutne odgovornosti in dolžnosti pri delu?
Direktor občinske uprave koordinira in vodi delo vseh zaposlenih v občinski upravi. Pri tem je pomembno, da hitro in vnaprej prepoznaš težave, ki bi lahko nastale na različnih ravneh delovanja občine in jih nato poskušaš učinkovito reševati v dialogu s krajani ter svojimi sodelavci. Na žalost pa lahko vidimo, da je v naši javni upravi še zmeraj prisotne preveč birokracije. Tako imamo armado zakonov, podzakonskih predpisov in na njihovi osnovi prezapletene uradne postopke, ki na eni strani ovirajo oz. demotivirajo javne uslužbence ter povzročajo neučinkovitost njihovega dela, na drugi strani pa povsem upravičeno jezne stranke, ki si seveda želijo čim hitrejše reševanje njihovih vlog, vendar jim je glede na ves ta sprejeti pravni kaos velikokrat nemogoče ugoditi. In na tem mestu je država trenutno povsem odpovedala.
Koliko ljudi vodite na delovnem mestu?
Trenutno je v občinski upravi naše občine poleg mene zaposlenih še enajst sodelavcev.
Kako izgleda vaš delovni dan?
Vsak nov delovni dan mi prinese nove delovne izzive. Delo v manjši občini je namreč zelo raznoliko, pestro in dinamično, saj mora vsak zaposleni pokrivati več področij dela. Kot direktorica občinske uprave poskušam delovati strokovno in odgovorno pri povezovanju in koordiniranju dela znotraj same uprave, poleg tega pa biti predvsem strokovna pomoč županu pri uresničevanju načrtovanih občinskih projektov.
Trenutni projekti v občini?
Lahko se kar malce pohvalim, da smo v vseh teh letih delovanja naše občine uspešno počrpali razpoložljiva evropska in državna sredstva. V dobrih desetih letih delovanja naše občine smo investirali več kot 18 milijonov evrov v neposredne naložbe, izvedli okoli 100 investicij, pri vsem tem pa je zagotovo najpomembnejše prav dejstvo, da so lahko prebivalci občine o prioritetah razvoja in investiranja v naše kraje odločali sami, in sicer preko izvoljenih predstavnikov v občinskem svetu. Prepričana sem, da smo s skupnimi prizadevanji bistveno dvignili kakovost bivanja v naših krajih.
Trenutno največji projekt, ki poteka na območju naše občine, je posodobitev odseka železniške proge Poljčane-Slovenska Bistrica. Gre za težko pričakovano investicijo, v okviru katere bosta v naselju Spodnja Brežnica z izgradnjo nove ceste in nadvoza nad železniško progo ukinjena oba železniška prehoda, v centru Poljčan pa bo z izgradnjo podvoza ukinjen nivojski prehod pri železniški postaji. Gre za projekt, ki je izrednega pomena tako za lokalne prebivalce, razvoj železniške infrastrukture, kakor tudi za uporabnike cest. Nobena skrivnost namreč ni, da smo bili že kar znani tudi po izrednih »čakalnih vrstah« pred zapornicami v Poljčanah in na Brežnici.
Pričakovanja v letu 2018?
Letošnje leto bo vsekakor zanimivo. Pred nami so tako državnozborske kot lokalne volitve. Če hočemo ali ne, bodo oboje krojile usodo našega življenja vsaj za prihodnja štiri leta. Takrat pridemo na vrsto mi državljani oz. občani, da izrazimo svoje mnenje s trenutnim stanjem v državi ali neki lokalni skupnosti. Dejstvo je, da imamo prav vsi en glas in s tem pravico ter odgovornost, da ga uporabimo. Glavni razlog za osamosvojitev naše države, za ustanovitev lastne občine je prav želja po sprejemanju lastnih odločitev. Sedaj, ko nam je slednje tudi omogočeno, pa tega ne izkoristimo. Tega pa preprosto ne morem razumeti! Država smo mi vsi – njeni državljani, srce neke občine so njeni občani in če mi o svoji prihodnosti ne bomo odločali takrat, ko to možnost imamo ter smo k temu poklicani, vedno omogočimo drugim, da odločijo v našem imenu. Sama se vsakodnevno spopadam s pomanjkanjem posluha naše države za razvoj naših krajev, s centralizacijo odločanja in financiranja, neučinkovitim delovanjem ministrstev, vladnih služb in vem, da se to neučinkovito delovanje naše države kaže na vseh ravneh našega življenja prav pri vsakem državljanu. In prav zato se je pomembno zavedati, da je prihodnost naše države, naših otrok in seveda nas samih zgolj v naših rokah in ne sme nam biti vseeno, kakšna je naša sedanjost in kakšna bo naša prihodnost.
Vaš življenjski slogan?
»Z veliko željo in pravo voljo je vse mogoče.« Po naravi sem optimistka. Verjamem, da če se človek res zelo in iskreno potrudi, je mogoče prav vse.
Kaj počnete v prostem času?
Moj prosti čas je moja družina. Si pa z možem vsake toliko časa ukradeva kakšen večer le zase in obiščeva kakšen wellness in spa center.
Vaša najljubša stvar?
Zagotovo ni samo ena. Pravzaprav so to vse tiste stvari, katerim se v življenju zares ne bi mogla odreči. V toplih poletnih večerih so to dolgi klepeti z možem na terasi, kjer obujava stare spomine in načrtujeva prihodnost. Pozimi je to naš družinski kino, ki si ga z možem in sinom privoščimo kar v naši dnevni sobi ob zares ogromni količini kokic. To so tudi jesenski sprehodi po bližnjem gozdu, ko se narava odene v čudovite jesenske barve. Takrat z družino tekmujemo ob nabiranju kostanjev. Nenazadnje je to tudi dišeča pomlad, ko nas zunaj pozdravi in pogreje toplo spomladansko sonce, ki smo ga po dolgi, mrzli zimi vedno znova veseli.
Ste tudi mama šoloobveznemu otroku. Kako združujete svoje poklicno in zasebno življenje?
Današnja družba se srečuje z izjemno hitrim tempom življenja, ki ustvarja predvsem veliko stresa in premalo časa za družinsko življenje. Zase lahko rečem, da mi je družina najpomembnejša stvar na svetu in da si zanjo zmeraj vzamem čas. Tako se tudi napolnim z energijo, ki jo potrebujem za delo v službi in druge aktivnosti.
K.V.
