V Katoliški cerkvi danes obhajajo praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, ki poudarja dostojanstvo ženske.
To je največji Marijin praznik, ki ga slovesno obeležijo po vseh cerkvah, številni verniki pa romajo v Marijina svetišča.
Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl bo somaševal na Ptujski Gori, maša bo ob 10. uri, na prostem, na njej bodo obnovili izročitev slovenskega naroda Božji materi Mariji.
Prav tako ob 10. uri bo v župnijski cerkvi Marije Vnebovzete na Prihovi, Oplotnica, sveto mašo vodil upokojeni mariborski nadškof Marjan Turnšek
Katoliška in pravoslavna cerkev praznik Marijinega vnebovzetja obhajata na isti dan. Praznik Marije Device so v jeruzalemski Cerkvi začeli obhajati že kmalu po koncilu v Efezu leta 431 in ga povezovali z Marijinim odhodom s tega sveta. Čeprav Marijino vnebovzetje sodi med najstarejše Marijine praznike in prve omembe segajo še v obdobje pred četrtim stoletjem, je papež Pij XII. (1939-1958) versko resnico o Marijinem vnebovzetju slovesno razglasil šele leta 1950 z apostolsko konstitucijo Munificentissimus Deus.
Katoliška Cerkev s tem praznikom poudarja dostojanstvo in poklicanost vsake ženske. Marijino vnebovzetje je tudi praznik upanja, saj nam govori, da je Marija dosegla polnost življenja, ki ga kristjani vidimo v večnosti, so zapisali v Slovenski škofovski konferenci.
Največji Marijin praznik sicer že drugo leto zapored poteka ob opozorilih zaradi epidemioloških razmer. Kot je navedeno na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK), škofje tudi tokrat pozivajo duhovnike in vernike, da spoštujejo vsa državna in cerkvena navodila za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
S. B.
