Na volitvah v nemški pokrajini je zmagala skrajno desna AfD

Vir: Avaz.ba

Kandidat skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) je danes zmagal na volitvah, stranka pa je prvič dobila vodjo okrožja, kar pomeni velik preobrat za stranko, ki uživa rekordno visoko podporo v nacionalnih anketah.

10 let stara AfD, s katero glavne nemške stranke uradno zavračajo sodelovanje zaradi njenih radikalnih stališč, je zmagala v drugem krogu lokalnih volitev v okrožju Sonneberg v vzhodni nemški zvezni deželi Turingija, saj je dobila 52,8 odstotka glasov.

Gre za zadnji uspeh stranke, ki ji podpora narašča po nezadovoljstvu javnosti s socialdemokratskim kanclerjem Olafom Scholzem in njegovo koalicijo z Zelenimi in Liberalno demokratsko stranko (FDP), ki se sooča z notranjimi spori glede politike in proračuna.

AfD je še posebej močna na ozemlju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije

AfD, ki po anketah uživa podporo med 19 in 20 odstotki volivcev, izkorišča strahove volivcev pred recesijo, migracijami in zelenim prehodom, menijo analitiki, in namerava na zveznih volitvah leta 2025 predlagati svojega kandidata za kanclerja.

Stranka je še posebej močna na ozemlju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije, ankete pa kažejo, da bi lahko prihodnje leto dosegla zmago v treh vzhodnih zveznih deželah.

Jasna zmaga AfD Roberta Sesselmanna v okrožju s samo okoli 56.000 prebivalci pošilja sporočilo Berlinu, pravijo analitiki, še posebej potem, ko so se vse druge stranke v Sonnebergu združile proti njemu. Sesselmann se je po volitvah pred dvema tednoma v drugem krogu soočil s konservativnim kandidatom. Konservativni kandidat je dobil 47,2 odstotka glasov.

Proti sankcijam proti Rusiji

Medtem ko so skrajno desne stranke po vsej Evropi pridobile moč, je vzpon AfD še posebej občutljivo vprašanje zaradi nemške nacistične preteklosti. Stranka nasprotuje gospodarskim sankcijam proti Moskvi zaradi vojne v Ukrajini in oporeka temu, da je človekova dejavnost vzrok za podnebne spremembe.

Nemška obveščevalna služba je ta mesec sporočila, da je skrajnodesničarski ekstremizem največja grožnja demokraciji v Nemčiji, in posvarila volivce pred podporo AfD. Stranka je bila ustanovljena pred desetimi leti kot protievropska stranka. Njena priljubljenost je narasla po migrantski krizi leta 2015, leta 2017 pa je vstopila v nemški parlament in tako postala uradna opozicija.

Vir: Avaz.ba