Nagovor predsednika vlade Janeza Janše državljanom: Kaj nam sporoča?

Če bi takšno aplikacijo že lahko uporabljali vsaj na prostovoljni osnovi, kot je pred mesecem dni predlagala vlada, bi lahko vsaj v nekaj najmanj prizadetih regijah ob razumnem tveganju odpravljali omejitev gibanja na občino bivališča.

Ponovno poudarjam nekaj, kar očitno razumejo vsi po Evropi in svetu, le v Sloveniji imajo s tem nekateri še vedno težave:

Bolj natančno smo sposobni odkrivati, omejevati in nadzorovati vire okužb, manj omejitev je potrebnih za 99% vseh ostalih.

Epidemija pa pušča za sabo ne samo zdravstvene, ampak tudi gospodarske, socialne in politične posledice.

Vlada je danes sprejela dva pomembna zakonska predloga. S prvim dopolnjujemo prvi proti korona paket. Finančna blazina je z njim deloma dopolnjena, zaokrožena in dodatno usklajena. Med prejemnike dodatkov za od epidemije prizadete in ranljive skupine je na več kot milijon podlage iz prvega paketa dodanih še preko 300.000 upravičencev. V petih delovnih skupinah, ki so pripravljale dopolnitve, je sodelovalo na stotine deležnikov, med njimi vsi socialni partnerji ter vse tiste nevladne organizacije, ki pomagajo pri odpravljanju posledic epidemije. Na desetine njihovih predlogov je vlada upoštevala in vključila v zakon. Ni pa bilo mogoče šteti med posledice epidemije številnih starih težav in problemov. Te bomo reševali z drugimi ukrepi.

K sodelovanju so bile v dobri veri povabljene tudi vse opozicijske stranke. Žal smo od večine njih namesto predlogov dopolnitev prejeli nesmiselne medijske napade na delovno gradivo, ki smo jim ga dobronamerno posredovali v dopolnitev.

Z drugim zakonom o zagotavljanju likvidnosti dodatno omogočamo ohranitev proizvodnih in razvojnih potencialov slovenskega gospodarstva. Država Slovenija bo za najete kredite do določene višine jamčila podjetjem in posameznikom, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. S tem je oblikovan dodaten kreditni potencial preko 2 milijardi evrov, s katerim bo slovensko gospodarstvo bistveno lažje prebrodilo posledice epidemije.

Tudi v času epidemije moramo ohraniti zdrave potenciale našega gospodarstva, s tem delovna mesta in preko tega vse vitalne elemente socialne države. Napori za oblikovanje evropskega dolžniškega inštrumenta, s katerim bo mogoče vsaj del bremena epidemije razporediti solidarnostno in na daljše obdobje, še vedno potekajo. V četrtek sledi nov krog pogajanj v okviru Evropskega sveta. Zaenkrat smo prej kot preboju bližje manjšemu kompromisu, a upanje umira zadnje.

Ne glede na različne odprte možnosti financiranja posledic epidemije se moramo zavedati, da bomo morali vsa sredstva, ki si jih sposodimo, nekoč poplačati.

Tudi zato bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bomo to sposobni brez prevelikih šokov za blaginjo Slovenije. Vemo, da se bodo po premagani epidemiji ponudile nove priložnosti. Tisti, ki bo iz te krize izšel z manj škode in več ohranjenimi ali celo prenovljenimi kapacitetami, bo močnejši, bolj konkurenčen in zato uspešnejši. Najnižja cena nafte v zgodovini in nekatere druge spremembe prinašajo tektonske spremembe v mednarodna ekonomska in politična razmerja. Nekdanja prednost je današnja šibkost in obratno. Slovenija je ob teh premikih manj prizadeta in od nas je odvisno, koliko bomo sposobni prednost izkoristiti.

Poiskali bomo tudi notranje rezerve. Eno večjo smo že našli. Strošek razkošne obnove hotela na Brdu, npr., predviden od prejšnje vlade za potrebe predsedovanja EU v višini 40 mio €, bomo zmanjšali za 4x. Prav ste slišali. Za štirikrat. Kljub temu bo predsedovanje normalno izpeljano. In še kar nekaj podobnih rezerv je na vidiku.

Za razliko od zadnje gospodarske krize likvidnost bank zaenkrat ni problem. Imajo dovolj kapitala za izdatno podporo gospodarstva tako v času krize kot za izhodno strategijo. Evropska centralna banka jim je zagotovila dodatne vire kreditiranja. Zato bo naš naslednji največji izziv odprava preštevilnih birokratskih ovir, ki onemogočajo hitrejši razvoj, čeprav smo ga sposobni financirati.

Zato, da zagotovimo več investicij, več delovnih mest in boljše plače zaposlenim. Da ujamemo že prvo fazo prenosa proizvodnje številnih produktov iz Azije nazaj v Evropo, ki se zaradi geostrateških posledic epidemije že začenja. Da omogočimo sprostitev pregovorne slovenske podjetnosti, ki je doslej marsikdaj žal lažje rodila sadove v tujini kot doma.

To bo vsebina tretjega, zadnjega (tako vsaj upamo) paketa v spopadu z epidemijo, ki ga načrtujemo že konec maja. Z njim bomo zagotovili čim lažji prehod nazaj v čimbolj normalno življenje. Z njim bomo tudi podaljšali nekatere ukrepe iz prvega paketa za tiste panoge, predvsem turizem, ki so najbolj prizadete in kjer letos zagotovo ne moremo pričakovati hitrega ali celovitega okrevanja.

Spoštovani!

Dobrih pet tednov deluje nova vlada in lahko primerjamo. Slovenija je v spopadu z epidemijo spet med državami z dobro prakso. Hvala vsem, ki ste to omogočili. Predvsem pa hvala vsem, ki s svojim odgovornim ravnanjem rešujete življenja. Ta danes niso samo v rokah zdravnikov, ampak v rokah nas vseh. Vsak med nami lahko brez vedenja in krivde virus prenaša in njegov prenos po odkritju tudi zaustavlja. Vsak med nami je tako lahko del rešitve kot del problema. Žal bo tako ostalo še naprej, vsaj nekaj časa. Zato držimo skupaj tudi tako, da se tega zavedamo in odgovorno ravnamo. Tako bo Slovenija sposobna hitrejšega tempa vračanja v čimbolj normalno življenje.

Če ne bo preveč polen pod nogami, bomo lahko Slovenijo z dobrim vodenjem uvrstili tudi med tiste države, ki bodo za epidemijo plačale najmanjšo ceno in bile zato sposobne hitrega okrevanja ter ponovne rasti blaginje. Naredimo vse, kar je v naši moči, da bomo sposobni izkoristiti tudi vse nove priložnosti, ki se bodo ponudile. Hvala in ostanite zdravi.”

Nagovor predsednika vlade je objavljen na spletnem portalu GOV.SI.

M. P.