Ministrstvo za okolje in prostor, ki ga vodi mag. Andrej Vizjak, je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča.
Pomemben razlog za sprejem novele je tudi občutno povečanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost.
Državni zbor je novelo Zakona o vodah sprejel 30. marca letos, teden dni kasneje pa je državni svet zavrnil odložilni veto na novelo zakona. Sprememba zakona znatno zvišuje obseg sredstev za poplavno varnost in občinam olajšuje urejanje priobalnega pasu, obenem pa zaostruje pogoje za posege na priobalnem pasu.
A kljub temu so nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Ministrstvo in predvsem minister Vizjak se zelo trudijo s pojasnjevanjem in utemeljevanjem izhodišč zakonskih sprememb in posledic le tega za občine.
Pri tem pa nekaterih kritik, predvsem neupravičenih in vse pogosteje tudi neargumentiranih, kot so npr. kritike, da bodo občine oz. župani podlegli kapitalu in s spremembo občinskih prostorskih načrtov omogočili pozidavo slovenskih vodotokov, ne morejo več braniti sami.
Gre za precej hude obtožbe, za katere na ministrstvu ocenjujejo, da bi jih lahko verodostojno pojasnile zgolj občine, na katere se te kritike nanašajo in ne zgolj ministrstvo samo.
Po oceni ministrstva je referendum škodljiv za slovenske vode, saj blokira 17 milijonov evrov, ki so jih z novelo zakona namenili prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti.
Pomemben del državljank in državljanov bo tako še naprej poplavno ogrožen, prav tako njihovo premoženje, čeprav bi njihovo izpostavljenost lahko sedaj močno zmanjšali. Poleg tega pa se zaradi referenduma ohranjajo določbe dosedanjega zakona, ki med drugim na priobalnem pasu omogočajo tudi postavitev industrijskih objektov, na drugi strani pa občinam otežujejo urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih poudarkov sprejetega zakona in tudi odgovore na ključne kritike nasprotnikov zakona:
- Novela zakona o vodah nikakor ne ogroža pitne vode, ampak jo dodatno ščiti in varuje. Industrijskih objektov odslej pod nobenim pogojem ne bo več možno graditi na priobalnih zemljiščih. Za vsak poseg na priobalnem pasu bo treba pridobiti vodno soglasje s strani Direkcije za vode, ki v primeru negativnih vplivov na vode in okolje ne bo izdano.
- Novela zakona o vodah pomembno zaostruje dosedanjo zakonodajo, ki na priobalnih mestih dovoljuje tako objekte v javni kot tudi v zasebni rabi. Spremembe zakona pogojno dovoljujejo zgolj objekte v javni rabi in še te le pod pogojem, da se predhodno pridobi ustrezno vodno soglasje s strani Direkcije za vode. To soglasje se izda zgolj v primeru, če poseg ne poslabšuje sanja voda ali kako drugače vpliva na okolje.
- Novela zakona o vodah nikakor ne omogoča privatizacije vode. Novela postavlja strožje pogoje kot dosedanja ureditev, saj v celoti prepoveduje objekte v zasebni rabi.
- Dosedanji Zakon o vodah je na priobalnem pasu dopuščal gradnjo objektov v javni in v zasebni rabi, zaradi česar so bile na priobalnih zemljiščih zgrajene zasebne vile in celo industrijski obrati. Z novelo Zakona o vodah to prepovedujemo, saj bodo odslej objekti v zasebni rabi v celoti prepovedani. S tem zaostrujemo pogoje in dodatno ščitimo naše vodne vire.
In še:
- Da dosedanji Zakon o vodah ni ustrezno varoval naših voda, dokazujejo številne izjeme, ki so dovoljevale gradnjo na priobalnih zemljiščih. Doslej je bilo izdanih kar 54 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med njimi tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume, in takšnih, ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja.
- Novela zakona o vodah ne ogroža pitne vode! Novela zakona o vodah za vsak poseg na priobalnih zemljiščih zahteva vodno soglasje, ki ga podeljuje Direkcija za vode. »Druga alineja 37. člena zakona o vodah tudi določa, da se vodno soglasje lahko izda, če:
- ne gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja,
- se s tem ne povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem ne poslabšuje stanje voda,
- je omogočeno izvajanje javnih služb,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- to ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.«
To je torej tisto, kar moramo vedeti ob teh norijah levičarskih strank, da sprememba zakona “ogroža pitno vodo”. Ugotavljamo lahko, da so tako vpijoči dušebrižniki največja škoda za Slovenijo.
M. P.
