“Več kot 200 se nas je zbralo na javnem shodu proti kompostarni,” je na Facebook strani objavila Civilna iniciativa proti kompostarni v Ceršaku (občina Šentilj). Prizadevajo si za zaprtje kompostarne in zagotovitev normalnih življenjskih pogojev, zbrali so tudi več kot 700 podpisov krajanov.
Pred dnevi pa so se predstavniki občine in iniciative srečali tudi z novim okoljskim ministrom Simonom Zajcem, ki jim je dejal, da bo kraj “predvidoma obiskal junija”.
Mi pa smo preverili, kakšne aktivnosti vodi tamkajšnji poslanec v državnem zboru Marijan Pojbič. Ugotovili smo, da je na ministrstvo doslej naslovil že več poslanskih vprašanj. V letu 2019 je to storil že januarja, vendar mu takratni minister Jure Leben na vprašanje niti v dveh mesecih ni odgovoril.
Leben je bil zaradi suma korupcije pri drugem tiru primoran odstopiti, imenovan je bil Simon Zajc in Pojbič je svoja vprašanja ponovil.
Uvodoma je zapisal, da je kompostarna v Ceršaku leta 2005 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 4900 ton bioloških odpadkov, do danes je zmogljivost povečala na 36 tisoč ton letno, s čimer je največja med trinajstimi kompostarnami v Sloveniji in predstavlja tretjino kapacitet celotne države.
Objekt kompostarne je umeščen tik ob reki Muri, na poplavnem območju in je 300 metrov oddaljen od vodovarstvenega območja.
Posledice delovanja kompostarne so izjemno negativne predvsem za okoliške prebivalce. Neznosen smrad in množičen pojav insektov prebivalcem praktično onemogočata preživljanje časa na prostem in prezračevanje prostorov. Vprašljiva je tudi skrb za varno obratovanje objekta, saj je doslej na tem območju že dvakrat zagorelo.
Civilna iniciativa si prizadeva za zaprtje kompostarne in zagotovitev normalnih življenjskih pogojev za krajane Ceršaka, zbrali so že več kot 700 krajanov, podpisalo je kar 95 odstotkov starejših od 18 let v Ceršaku.
Kaj je poslancu Pojbiču odgovorilo ministrstvo za okolje?
1. V povezavi z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) za predelavo odpadkov v Kompostarni PSC (sedaj Kogal) je v obdobju od junija 2005 do danes prišlo do več sprememb, bodisi zaradi spremembe zmogljivosti ali zaradi sedeža oziroma statusa upravljalca. Prišlo je tudi do sprememb dovoljene količine zmogljivosti predelave biološko razgradljivih odpadkov: najprej 4.900 ton na leto, nato 16.000 ton in zdaj 36.000 ton na leto.
2. Opravljeni so bili redni inšpekcijski pregledi in nadzori, ki niso pokazali večjih nepravilnosti oziroma so bile neskladnosti s strani zavezanca odpravljene.
3. Kompostarna je pod stalnim nadzorom Inšpekcije za okolje in naravo. V letu 2017 je bilo opravljenih 7 in v letu 2018 šest (6) inšpekcijskih pregledov, ki so se nanašali na področje ravnanja z odpadki, odpadnimi vodami, emisijami v zrak in hrupom v okolje.
4. Monitoring emisij snovi v vode za leto 2016, 2017 in 2018 ni izkazoval preseganja mejnih dovoljenih vrednosti, laguna je bila očiščena mulja v začetku leta 2017, mulj pa predan pooblaščencu za ravnanje z odpadki.
5. O domnevnem onesnaženju s strani kompostarne Kogal je ARSO v avgustu 2013 izvedel izredno vzorčenje reke Mure za izvedbo fizikalnokemijskih in kemijskih analiz gor- in dol-vodno od kompostarne. Rezultati vzorčenj so takrat pokazali višje koncentracije amoniaka, amonija in nitrita na dolvodnem merilnem mestu glede na gorvodno.
Vendar so na obeh merilnih mestih rezultati meritev kljub temu ustrezali standardom kakovosti, določenih v Uredbi o stanju površinskih voda.
6. Meritve emisij v zrak v letih 2014 in 2017 niso izkazovale preseganja izmerjenih parametrov (skupni prah, amonij, vodikov sulfid, skupni organski ogljik brez metana (TOC)). V letu 2018 je bil v času meritev na izpustih v zrak presežen parameter TOC (ostali parametri – skupni prah, amonij in vodikov sulfid so bili pod mejo detekcije).
7. Glede preprečevanja širjenja neprijetnih vonjav iz objekta kompostarne pa je bilo v decembru 2017 ugotovljeno, da v kompostarni niso izvajali ukrepov iz okoljevarstvenega dovoljenja (zapiranje vrat kompostarne), zaradi česar je bil uveden prekrškovni postopek ter izrečena globa pravni in odgovornima osebama.
Ministrstvo za okolje kljub temu ugotavlja, da se izvajajo vsi ukrepi za preprečevanje neprijetnih vonjav, ki so predpisani z okoljevarstvenim dovoljenjem.
8. Monitoring hrupa v okolje v letih 2015 in 2018 ni pokazal preseženih mejnih vrednosti.
9. Ministrstvo za okolje navaja, da kompostarna deluje v skladu z veljavnim in ustreznim okoljevarstvenim dovoljenjem.
Občina Šentilj pa pregleda o vplivu delovanja kompostarne na pogoje življenja krajanov v Ceršaku pri Nacionalnem inštititu za javno zdravje ni naročila.
V nadaljevanju v galeriji objavljamo fotografije iz včerajšnjega javnega shoda v Ceršaku.
Vir: Civilna iniciativa, FB.
M. P.
