Prebivalci Venezuele danes glasujejo na predsedniških volitvah, katerih izid bo bodisi privedel do seizmičnega preobrata v politiki bodisi za nadaljnjih šest let podaljšal politiko, ki je povzročila najhujši gospodarski zlom na svetu v mirnem času. Volišča se bodo odprla ob 6. uri zjutraj po lokalnem času. Število volilnih upravičencev naj bi bilo okoli 17 milijonov.
Neodvisno od tega, ali bo izbran predsednik Nicolás Maduro ali njegov glavni protikandidat, upokojeni diplomat Edmundo González, bodo volitve močno vplivale na vso Ameriko. Vladni nasprotniki in podporniki so pokazali, da se želijo pridružiti eksodusu 7,7 milijona Venezuelcev, ki so že zapustili svoje domove in iskali priložnosti v tujini, če bi Maduro dobil še en mandat.
Oblasti so določile, da bodo nedeljske volitve sovpadale s 70. rojstnim dnem nekdanjega predsednika Huga Cháveza, ki je leta 2013 umrl za rakom in pustil svojo bolivarsko revolucijo v Madurovih rokah. Maduro in njegova združena socialistična stranka sta med številnimi volivci kljub temu bolj nepriljubljena kot kadarkoli prej. Njegovo politiko krivijo za zniževanje plač, spodbujanje lakote, hromljenje naftne industrije in ločevanje družin zaradi migracij.
61-letni Maduro se sooča z opozicijo, ki se ji je uspelo postaviti za enega samega kandidata po letih notranjih strankarskih delitev in bojkotov volitev. Ti so zadušili ambicije po strmoglavljenju vladajoče stranke. González zastopa koalicijo opozicijskih strank, potem ko so aprila v zadnjem hipu za namestnika izbrali opozicijsko močno Mario Corino Machado, ki ji je vrhovno pravosodno sodišče, ki ga nadzoruje Maduro, 15 let preprečevalo kandidiranje za katerokoli funkcijo.
Nekdanja poslanka je na oktobrskih primarnih volitvah premagala opozicijo z več kot 90 odstotkov glasov. Potem ko so ji preprečili vstop v predsedniško tekmo, je na glasovanju za namestnika izbrala visokošolskega profesorja, vendar ji je državni volilni svet onemogočil registracijo. Takrat so izbrali Gonzáleza, političnega novinca. Na nedeljskem glasovanju je tudi osem drugih kandidatov, ki izzivajo Madura, a le González ogroža njegovo vladavino.
Venezuela je na vrhu držav z največjo dokazano zalogo nafte na svetu in se je nekoč ponašala z najrazvitejšim gospodarstvom Latinske Amerike. Ko je Maduro prevzel krmilo, je država “stopila” v prosti pad. Padajoče cene nafte, vsesplošno pomanjkanje in hiperinflacija so najprej privedli do socialnih nemirov in nato množičnega izseljevanja. Administrativne sankcije ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je želela Madura odvesti z oblasti po njegovi vnovični izvolitvi leta 2018 – ki so jo ZDA in desetine drugih držav obsodile kot nelegitimno – so samo poglobile krizo.
V zadnjih dneh je Maduro prečkal Venezuelo, slovesno odprl bolnišnične oddelke in avtoceste ter obiskal podeželska območja, kamor že leta ni stopil. Volivcem pripoveduje o ekonomski varnosti, ki jo poudarja z zgodbami o podjetništvu in sklicevanjem na stabilno menjavo valute ter nižjo stopnjo inflacije, toda večina Venezuelcev ni opazila nobenega izboljšanja življenjske kakovosti. Mnogi zaslužijo manj kot 200 dolarjev na mesec, kar pomeni, da si družine težko privoščijo osnovne stvari. Nekateri delajo v več službah, košarica osnovnih živil, ki zadošča za enomesečno prehrano štiričlanske družine, pa stane približno 385 dolarjev.
Opozicija je poskušala izkoristiti velike neenakosti, ki so nastale zaradi krize, med katero so Venezuelci opustili valuto svoje države – bolivar – in jo zamenjali z ameriškim dolarjem. González in Machado sta večino svojih kampanj osredotočila na obsežno zaledje Venezuele, kjer se gospodarska dejavnost, ki jo je bilo v zadnjih letih mogoče opaziti v Caracasu, ni razvila. Obljubili so vlado, ki bo ustvarila dovolj delovnih mest, da bi Venezuelce, ki živijo v tujini, pritegnila k vrnitvi domov in znova združila z družinami.
Madurovi volilni zbori so vključevali plese in govore, v katerih je napadal svoje nasprotnike, nasprotno pa so Gonzalezovi in Machadovi shodi ljudi spodbudili k joku in vzklikanju: “Svoboda! Svoboda!” Ljudje so predanim katoličanom delili rožne vence, hodili po avtocestah in šli skozi vojaške nadzorne točke, da bi prišli na njihove dogodke. Drugi so prek videoposnetka poklicali svoje sorodnike, ki so se preselili, da bi lahko videli kandidate.
“Prebivalci Venezuele se prebujajo. Dovolj imajo komunističnega režima,” je ob videoposnetku shoda proti režimu zapisal profil Višegrad24 na omrežju X.
Aprilska anketa družbe Delphos iz Caracasa je pokazala, da približno četrtina Venezuelcev razmišlja o izselitvi, če bi v nedeljo zmagal Maduro. Večina Venezuelcev, ki so migrirali v zadnjih 11 letih, se je naselila v Latinski Ameriki in na Karibih. V zadnjih letih so se mnogi začeli usmerjati v ZDA. Obe kampanji se nista izkazali le po političnih gibanjih, ki ju predstavljata, ampak tudi po obravnavi upov in strahov volivcev.
A. H.
vir: nova24tv.si
