Zagovornik načela enakosti, predlaga opustitev pogoja znanja slovenščine v predlogu novele zakona o tujcih, ki je bil predstavljen s strani vlade. Takšen predlog bi lahko imel katastrofalne posledice za slovenski jezik in kulturo, saj bi se odprla vrata popolni nebrzdani rabi drugih jezikov v Sloveniji.
Vendar pa moramo biti zelo previdni pri sprejemanju takšnih predlogov. Slovenski jezik je ena od osnovnih sestavin slovenske kulture in nacionalne identitete. Opustitev pogoja znanja slovenščine bi bila direkten napad na slovenski jezik in kulturo ter bi lahko dolgoročno vodila do propada države.
Slovenski jezik ima pomembno vlogo v naši družbi. Poleg tega, da je uradni jezik države, je tudi osnovni pripomoček za komunikacijo med prebivalci Slovenije. Zato je znanje slovenščine nujno za tujce, ki želijo živeti in delati v Sloveniji. S tem bi bili sposobni bolje razumeti kulturo in tradicijo Slovenije ter se vključiti v družbo na boljše načine.
Opustitev pogoja znanja slovenščine bi bila v nasprotju z načelom enakosti, ki je ena od temeljnih vrednot demokratične družbe. Enakost namreč ne pomeni odprave razlik med ljudmi, ampak spoštovanje različnosti in zagotavljanje enakih možnosti za vse. Zato bi bilo sprejetje takšnega predloga korak nazaj v razvoju naše družbe, ki si prizadeva za večjo integracijo in vključevanje tujcev.
Poleg tega bi opustitev pogoja znanja slovenščine lahko vplivala tudi na izobraževalni sistem. Slovenija je država, ki se zavzema za visoko kakovostno izobraževanje in ima ambicijo postati svetovno priznan center znanosti in tehnologije. Vendar bi lahko opustitev pogoja znanja slovenščine ovirala ta cilj, saj bi to pomenilo zmanjšanje pomembnosti slovenskega jezika v državi. Slovenščina je namreč temeljno orodje za izobraževanje in raziskovanje v Sloveniji, kar pomeni, da bi zmanjšanje njenega pomena lahko vplivalo na kakovost izobraževanja in našo konkurenčnost na mednarodnem trgu.
Ob tem bi bilo treba poudariti tudi, da je znanje slovenskega jezika ključnega pomena za integracijo tujcev v slovensko družbo. Brez znanja slovenskega jezika bi bili tujci omejeni pri pridobivanju informacij, dostopu do storitev in uveljavljanju svojih pravic. To bi lahko privedlo do socialne izključenosti in marginalizacije tujcev v Sloveniji.
Zagovorniki opustitve pogoja znanja slovenščine trdijo, da bi takšna zahteva diskriminirala tujce, ki so zaradi različnih razlogov (npr. starost, zdravstveno stanje) omejeni pri učenju slovenskega jezika. Vendar pa je treba poudariti, da obstajajo programi in tečaji slovenskega jezika, ki so prilagojeni različnim potrebam in zmožnostim.
V skladu z načelom enakosti bi morali zagotavljati enake možnosti za vse tujce, ki se želijo naseliti v Sloveniji. Vendar pa opustitev pogoja znanja slovenščine ne bi zagotovila enakih možnosti za vse, temveč bi nekatere tujce postavila v privilegiran položaj, medtem ko bi druge diskriminirala.
V zaključku bi lahko rekli, da je predlog za opustitev pogoja znanja slovenščine za tujce, ki želijo delati in bivati v Sloveniji zelo problematičen. Slovenski jezik je namreč pomemben del slovenske kulture in identitete ter igra ključno vlogo pri integraciji tujcev v slovensko družbo. Opustitev tega pogoja bi lahko ogrozila ne le slovensko kulturo, ampak tudi gospodarstvo in izobraževalni sistem države. Zato je treba temu predlogu odločno nasprotovati.
Vir: sds.si
