Poslovlil se je Ciril Zlobec, akademik, pesnik, pisatelj, publicist, član prvega predsedstva RS v časih tik pred osamosvojitvijo, odličen prevajalec in dobitnik mnogih prestižnih nagrad.
Rodil se je 4. julija na Ponikvah na Krasu, kot najmlaši med sedmimi otroki, v tedanji italijanski državi. Zavedni Slovenec je že od mladosti s slovensko pesmijo in pregovorno kraško trmo kljuboval fašizmu, zaradi česar so ga, semeniščnika, leta 1941 izključili iz gimnazije v Gorici in Kopru. Po drugi svetovni vojni, katere se je udeležil kot partizan, je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je tudi doštudiral slavistiko ter nato delal kot novinar na Radiu Ljubljana, kot urednik kulturne redakcije TV Ljubljana (1969-72), urednik igranega in odgovorni urednik kulturno-umetniškega programa Radia Ljubljana (1972-86). Tri desetletja je bil urednik revije Sodobnost.
Od prve pesniške zbirke Pobeglo otroštvo iz leta 1957 do zadnjih – Tiho romanje k zadnji pesmi, 2010, in Biti človek iz 2014 – je ostal pesnik ljubezni. Ob 90-letnici je izšel izbor njegovih najboljših pesmi, ki jih je sam izbral, na temo ljubezni: Ljubezen – čudež duše in telesa. Pesmi, ki so nekakšna avtobiografija, je posvetil soprogi Veroniki, s katero sta bila skupaj oseminšestdeset let.
Bil je zadnji iz znamenite četverice – Kovič, Menart, Pavček, Zlobec, ki so pred petinpetdesetimi leti izdali Pesmi štirih in z intimno izpovednostjo in poetičnim individualizmom prvič preglasili tedaj zapovedano graditeljsko socrealistično umetnost.
Za svoje delo je prejel več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976), Veronikino nagrado (2000), zlatnik poezije (2005), Lavrinovo diplomo (2013) za prevode ter mednarodne nagrade: Eugenio Montale (1984), Città dello Stretto (1984, za zbirko Ritorni sul Carso), Ascona,1985 in Bosanski steček/stećak (Sarajevo 2014, skupaj s pokojnim sinom Jašo Zlobcem).
Leta 1995 je bil odlikovan z zlatim častnim znakom svobode RS za “delo in zasluge v dobro slovenskemu narodu”.
K. V.
Foto: zurnal24.si
