Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) redno posodablja podatke o obolelih z mišjo mrzlico. Do 8. avgusta je inštitut za mikrobiologijo epidemiološki službi prijavil 215 potrjene primere, v zgolj enem tednu je na novo obolelo 11 oseb. Noben od obolelih ni umrl. Zadnja smrtna žrtev je bila leta 2009.
Največ obolelih je v Jugovzhodni Sloveniji, ki zajema Dolenjsko, Belo krajino in Kočevsko-ribniško območje, Podravska regija pa je na visokem drugem mestu. Najmanj obolelih je v Zasavski in Goriški regiji.
Do 8. avgusta je obolelih 215 oseb, od tega 64 žensk in 151 moških. Oboleli bolniki prihajajo iz že znanih žarišč mišje mrzlice, in sicer:
- 82 iz Jugovzhodne Sloveniji,
- 69 iz Podravske,
- 19 iz Koroške,
- 11 iz Posavske,
- 10 iz Osrednjeslovenske regije,
- in: 7 iz Pomurske, 6 iz Primorsko-notranjske, 4 iz Savinjske, 3 iz Gorenjske ter po dva iz Zasavske in Goriške regije.
Na NIJZ predvidevajo, da je na območjih, kjer so odkrili več primerov mišje mrzlice, prišlo do povečane populacijske gostote prenašalk virusa, to je miši in voluharic, kar je omogočilo hitrejše širjenje virusa mišje mrzlice med glodavci in posledično na ljudi. Na ta pojav sta vplivala mila zima in zadosti padavin, predvsem pa velika razpoložljivost hrane. Znano je namreč, da prav izobilje hrane vpliva na eksplozijo populacije nekaterih glodavcev, pravijo na NIJZ.
Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom ali t. i. mišja mrzlica se pojavlja vsako leto, njene izbruhe pa beležijo ciklično. Porast mišje mrzlice so tako zabeležili v letih 2008, 2012 in 2017, ciklično vsakih 5 do 7 let torej. Število obolelih je sicer letos preseglo vse omenjene izbruhe. Zadnji smrtni primer zaradi mišje mrzlice so zabeležili leta 2009.
Vir: nijz.si
M. P.
