V nedeljo, 9. junija, se bodo znova odprla volišča. Slovenke in Slovenci bomo na ta dan izbirali devet poslancev Evropskega parlamenta, kar je največje število slovenskih poslancev doslej. Poleg tega bodo na isti dan še štirje posvetovalni referendumi, med katerimi še posebej izstopa referendum o evtanaziji.
Zanimivo je, kako se je vladajoči koaliciji letošnjo pomlad mudilo, da bi posvetovalne referendume spravila v sveženj skupaj z volitvami, čeprav ti referendumi formalno ne odločajo o ničemer. V preteklosti smo bili vajeni povsem drugačne prakse. Tranzicijska levica je odbijala vsak poskus, da bi referendumi potekali sočasno z volitvami – seveda zato, ker jih ni predlagala koalicija. No, tokrat gre predvsem za sprevrženo in prozorno igro Gibanja Svoboda, ki želi na ta način dvigniti volilno udeležbo in morda s tem tudi zakoličiti javnomnenjski status evtanazije in marihuane, hkrati pa svojo kožo na evropskih volitvah čim dražje prodati. Sedaj je namreč jasno, da največja koalicijska stranka ne bo mogla preseči dosežka LMŠ iz leta 2019.
Votla Vesnina lubenica
Zadnja Parsifalova anketa je pokazala, da Gibanje Svoboda na drugem mestu krepko zaostaja za prvouvrščenim SDS in bi po analizah dobilo le malo nad polovico števila glasov, ki bi jih sicer dobila stranka SDS. V odstotkih, upoštevajoč tudi neopredeljene glasove, to pomeni 20,9 odstotka za SDS proti 11,2 odstotka za Gibanje Svoboda. Po analizah te ankete zelo dobro kaže tudi NSi, ki je na tretjem mestu (7,6 odstotka), vendar bo to očitno dovolj samo za en poslanski mandat. Podobno velja za SD (6 odstotkov), v katerem pa izvolitev novega vodstva po burnem dogajanju zaradi Dominike Švarc Pipan in stavbe na Litijski ni prinesla bistvenega izboljšanja javnega mnenja. Za en poslanski mandat naj bi se potegovale tudi listi Vesna in SLS, pri čemer je treba spomniti, da je Vesni z Vladimirjem Prebiličem še pred nekaj tedni kazalo zelo dobro, saj ankete še niso zaznale SLS s Petrom Gregorčičem.
Sedaj se trend očitno obrača, saj učinek Vesne z “lubeničarjem” Vladimirjem Prebiličem popušča, velja pa tudi to, kar smo v Demokraciji že zapisali, da bo Vesna največ glasov odžirala Gibanju Svoboda, slednjemu pa nagajajo tudi Zeleni Slovenije z nosilcem Klemenom Grošljem, ki je bil še zgodaj spomladi favorit za nosilca liste Gibanja Svoboda. Zeleni so kljub temu daleč zadaj, prav tako DeSUS, Levica in tudi Resni.ca. Če bi odstotke iz ankete “prevedli” v poslanske mandate v državnem zboru, bi to pomenilo, da bi se SLS uvrstil v parlament, izpadla pa bi Levica. Seštevek odstotkov glasov bi prinesel krepko prednost pomladnega trojčka.
Nič še ni odločeno, treba je na volitve!
Primerjave med anketami, ki jih je na spletni strani Spletni časopis (www.spletnicasopis.eu) objavil Peter Jančič, kažejo, da ima tranzicijska levica težave, in sicer tudi zaradi razpršenosti glasov, kar znižuje možnost, da bi levičarji lahko dobili večino in osvojili (vsaj) pet poslanskih sedežev od devetih. Po eni strani so samozavestni nastopi Petra Gregorčiča v soočenjih povečali njegovo prepoznavnost, po drugi pa so nekateri akterji, denimo Zoran Stevanović s svojo prorusko retoriko, pokopali sami sebe. Stranka Levica ima to nesrečo, da ji glasove odžira Violeta Tomić z listo Nič od tega, vendar je že zdaj jasno, da Tomićevi, ki ima s kandidaturo na evropski volitvah že nekaj izkušenj, tudi tokrat ne bo uspelo. Kljub temu so razlike v odstotkih dovolj majhne, da tudi SDS ta čas nima tako velike prednosti pred Gibanjem Svoboda, kakor navajajo “mainstream” mediji.
Mogoče je, da bo SDS povečal svoj delež na račun neposrečene policijske racije v prostorih Nove24TV deset dni pred volitvami, ko so Borisu Tomašiču zasegli računalnik in telefon, čeprav ni med osumljenci kaznivih dejanj. Obnašanje volilnega telesa je sicer precej negotovo, verjetno pa na razmerja med strankami ne bo bistveno vplivalo – razen če bo precejšen delež volivcev, ki doslej niso bili prepričani, ali se bodo udeležili volitev, vendarle odšel na volišča in volil s protestnimi nagibi, torej proti sedanji oblasti.
Stevanović po Brščičevi poti?
Mogoči so prav vsi scenariji, in sicer od najbolj pesimističnega (največ trije slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke) do najbolj optimističnih (šest poslanskih mest za Evropsko ljudsko stranko, SDS, NSi in SLS). Očitno so v javnomnenjskih laboratorijih tokrat resno računali na možnost, da bi večina volivcev strank iz nabora ELS, desnice torej, zaradi razočaranja nad politiko Evropske komisije, ki jo vodi članica ELS Ursula von der Leyen, bojkotirala volitve ali pa izbrala katero od radikalnejših list. Zdajšnji rezultati evroskeptične in prorusko usmerjene stranke Resni.ca kažejo, da se glasovi niso “prelili” tja, podobno kot se leta 2019 niso “prelili” k listi Domovinske lige, stranke, ki je nato nehala obstajati. To pomeni, da se je SDS pravočasno odzval na zablode Evropske komisije v zadnjem mandatu in postavil močno opozicijo frakciji v ELS (EPP), ki zagovarja levičarsko agendo (migracije in zeleni prehod). Z drugimi besedami – SDS je vzpostavila dovolj širok spekter, da se desno od nje ni okrepila nobena druga stranka, kot se je denimo to zgodilo v Nemčiji, kjer se je ob CDU močno “zredila” stranka Alternativa za Nemčijo. Če se bo volilno telo pozitivno odzvalo na takšno politiko, bo to dober signal tudi v državah, kjer se je desna stran preveč pomaknila na sredino. Nedavni dogodki, povezani z ubojem policista v Nemčiji – STA je poročala le, da se je dogodek zgodil na shodu skrajne desnice, zamolčala pa je, da je policista zabodel afganistanski migrant – kažejo, da je za Evropo ta čas edina rešitev, da se vpliv desne agende na institucije EU okrepi. Morebitno zatekanje k evroskepticizmu bi samo še povečevalo vpliv global(istič)ne levice. Upajmo, da bo se bo takšen rezultat odražal tudi na naslednjih državnozborskih volitvah.
Golobovo opustošenje v samo dveh letih
Do volitev v državni zbor (po rednih rokih) je očitno še daleč, saj je Golobova vlada “oddelala” komaj polovico mandata! Za seboj kljub temu pušča opustošenje, ki pa ga skuša premier Robert Golob pokriti s samozavestnimi nastopi, saj je znova oznanil zdravstveno reformo, ki jo je obljubljal že na začetku mandata, vendar se mu je takrat “podrla” zastavljena časovnica. Ost reforme je zdaj usmeril v razmejitev med javnim in zasebnim zdravstvom, kar ne pomeni nič drugega kot zaostritev boja proti stavkajočim zdravnikom. To dejstvo seveda omenjamo bolj mimogrede, saj bodo prav evropske volitve odločale o tem, kako bodo v naslednjih nekaj mesecih ravnali Golobovi botri. To dejstvo seveda samo še dodatno potrjuje, kako pomembne so volitve v Evropski parlament in zakaj skupna evropska politika vpliva na delovanje slovenske oblasti. Navsezadnje že zaradi dejstva, da je vpliv evropske levice veliko pripomogel k temu, da je Evropska komisija krila hrbet slovenski tranzicijski levici – denimo pri umazani “depolitizaciji” RTV Slovenija. Tam pa je, kot vemo, prav tako deset dni pred volitvami odstopil predsednik uprave in Golobov ljubljenec Zvezdan Martić, kar kaže na to, da se efekt pijanosti od oblasti, ki ga je pomagala sprožiti tudi evrokomisarka Vĕra Jourová, že umirja in da deležniki, ki so prevzeli oblast zaradi skupnega interesa “antijanša”, niso več kompatibilni med seboj. Z drugimi besedami – nimajo skupne vizije razvoja RTV SLO, razen tega, da mora biti strogo levičarsko usmerjena. Nič ne kaže, ali bo kaj drugače, potem ko bo po Martiću vodenje prevzela menda začasna direktorica Natalija Gorščak, favoritka nekdanjega “generalca” Igorja Kadunca, ki je nekdaj že vodila TVS, pa jo je nadzorni svet, ki ga je takrat vodil kasnejši Kadunčev naslednik Andrej Grah Whatmough, razrešil. Tudi to dogajanje kaže, kako pomembno je imeti v Bruslju ljudi, ki ne bodo sledili interesom levice.
Duh Staneta Dolanca v DZ in na RTVS
Ali je bil torej vdor kriminalistov na sedež Nove24TV dejanje iz obupa? Dejstvo je namreč, da si je s tem oblast naredila medvedjo uslugo, saj ni dokazala nobene krivde, je pa sprožila spomin na “stare dobre čase”, ko so miličniki (tako tisti za javno kot za državno varnost) na podoben način preganjali vse, kar je dišalo po opoziciji režimu. Navsezadnje pa se je vse skupaj zgodilo pod vplivom preiskovalne komisije, ki naj bi se ukvarjala z menda nezakonitim financiranjem SDS.
To komisijo sedaj vodi Tamara Vonta iz Gibanja Svoboda, ki pa se ji je morda zareklo ali pa so ji na dan ušli geni Staneta Dolanca, saj je slovenski javnosti odpredavala, da mora policija preiskati tudi politično odgovornost. S tem je, ne da bi se zavedala, priznala, da si slovensko politično dogajanje predstavlja v slogu svojega slavnega sorodnika. Tistega, ki je pred približno 50 leti v Splitu izjavil sledeče: “Če ne bi bili mi /komunisti na oblasti/, bi to pomenilo, da je nekdo drug, ampak temu za zdaj ni tako in tudi nikoli ne bo.” Je torej kaj nenavadnega, da se je ena od članic (depolitiziranega) sveta RTVS – šlo naj bi za novinarko in predstavnico zaposlenih – obregnila ob medijsko delo Rosvite Pesek, ker je po Martićevem odstopu ministrici za kulturo Asti Vrečko postavljala preveč neprijetna vprašanja? Horuk v stare čase!
Evtanazija in Palestina – paket kulture smrti
V navezavi na zapisano ni nič nenavadnega, da je skušala vladajoča koalicija v zadnjih tednih odvračati pozornost od svojih zablod z novo zunanjepolitično zablodo – priznanjem Palestine. O tem smo že pisali, tako da ni smiselno ponavljati znanih dejstev. Morda le to, da je SDS napovedal vložitev zahteve za razpis posvetovalnega referenduma in da se stranka NSi glede te vladne poteze ni hotela opredeliti, češ da niso ne za ne proti. Dejstvo je, da Slovenija s tem dela gromozansko napako, ker na ta način daje signal Hamasu, da je njegova pot za osvobajanje menda okupirane Palestine povsem pravilna. Z drugimi besedami – vlada podpira kulturo smrti na vseh frontah, tako s podporo terorizmu kot s podporo evtanaziji. S tem legalizira tisto, kar je v tridesetih letih prejšnjega stoletja legaliziral že Adolf Hitler. Dovolj za modre.
Gašper Blažič
vir: nova24tv.si
