“Slovenija je še vedno socialna država,” je v uvodu 1. seje Strateškega sveta za socialno politiko dejala predsednica Romana Tomc. Delovanje socialne države vsak občuti na svoji koži, največkrat, ko je v težki življenjski situaciji.
Zato je pomembno, je poudarila, da sistem deluje zaradi ljudi in za ljudi. To bi morali imeti pred očmi vsi, ki pišejo nove predpise in ustanavljajo nove institucije.
Področje delovanja novoustanovljenega strateškega sveta je zastavljeno zelo na široko, je dejala, cilj pa je jasen. S svojimi predlogi želijo člani sveta prispevati k oblikovanju preglednega, pravičnega in enostavnega sistema, ki bo ljudem zagotavljal čim višjo stopnjo socialne varnosti.
Izzive slovenske socialne politike je Tomčeva uvodoma postavila v širši kontekst ciljev socialne Evropske unije: vsaj 78-odstotna stopnja zaposlenosti, vsaj 60 odstotkov odraslih udeležencev usposabljanj vsako leto ter zmanjšanje števila ljudi, ki jim grozi socialna izključenost ali revščina, za 15 milijonov.
Glede na finančna sredstva, namenjena socialni politiki, je Slovenija marsikje nad evropskim povprečjem, je dejala Romana Tomc.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom je bilo v letu 2020 iz državnega proračuna namenjenih 1.966,1 milijonov evrov (46 % več kot leta 2010), kar je do sedaj največji znesek, ki je bil kadar koli namenjen za transferje iz državnega proračuna.
Slovenija je sicer uvrščena med države z najnižjo stopnjo tveganja. Podatki kažejo, da pokojnine in socialni transferji k temu zelo pripomorejo. Kar pa nas pri tem mora skrbeti, je poudarila Tomčeva, pa je veliko neskladje med stopnjo tveganja revščine med starejšimi od 65 let (še posebej med žensko populacijo), ki je med najvišjimi v Evropi, in stopnjo tveganja revščine med mlajšimi od 64 let, ki je med najnižjimi v Evropi.
Kot enega konkretnih predlogov je izpostavila vzpostavitev preglednejšega sistema podatkov o socialnih transferjih, ki bi po njenem mnenju lahko bil prvi korak k bolj preglednemu in pravičnemu sistemu. Omenila je tudi, da bi bilo koristno, če bi vsi upravičenci enkrat letno dobili informativni izračun, koliko so dobili od države v neposrednih plačilih ali v opustitvi obveznosti plačila, saj bi na ta način krepili ozaveščenost in tudi odgovornost ljudi, ki so deležni takih pomoči.
Več o tem lahko preberete tukaj
M. P.
