Lansko finale Lige prvakov, ki se je odvilo 28. maja na stadionu Stade de France med Liverpoolom in Real Madridom, je skoraj privedlo do tragedije. Varnostni ukrepi na dogodku so namreč odpovedali. Situacija je privedla do tega, da je tisoče navijačev obtičalo v dolgih vrstah, gneči, doživeli so nevarne poteze policije in napade lokalnih navijačev. UEFA, evropska nogometna zveza, ki je bila odgovorna za organizacijo finala, se je takrat znašla pod valom kritik zaradi neustreznega varnostnega načrtovanja in izvedbe.
UEFA je v odziv na kritike imenovala neodvisno komisijo strokovnjakov. Komisija naj bi pregledala dogajanje in identificirala odgovorne za varnostne pomanjkljivosti. Komisija je ugotovila, da ima UEFA “primarno odgovornost” za polomijo, saj ni ustrezno spremljala in nadzirala varnostnih načrtov in delovanja v Parizu. Kljub temu pa je komisija menila, da glavna krivda ne leži na varnostni enoti, ki jo vodi Željko Pavlica, temveč na oddelku za dogodke pod vodstvom Sharon Burkhalter-Lau, operativne direktorice UEFA, ki je bila druga v načrtovanju finala.
Neresnične trditve
Burkhalter-Lau, specialistka za upravljanje dogodkov, je te ugotovitve zavrnila kot “popolnoma neresnične”. Poudarila je, da je glavni problem v delovanju pariške policije, nad katero pa UEFA ni imela nobene pristojnosti. Trdi tudi, da UEFA poskuša zaščititi svojo enoto za varnost in varovanje, ki jo vodi predsednikov najboljši prijatelj, Željko Pavlica.
Pavlica, ki je bil pred imenovanjem na to mesto osebni telesni stražar, je v središču kritik zaradi domnevno pomanjkljivih izkušenj in strokovnosti za vodenje varnostnih ukrepov na tako velikih športnih dogodkih. Njegovo prijateljstvo s predsednikom UEFA, Aleksandrom Čeferinom, pa je skrbi glede morebitnega nepotizma v organizaciji zgolj povečalo.
V dopisih, poslanih generalnemu sekretarju UEFA Theodoru Theodoridisu in trem drugim visokim uradnikom, ki jih je videl Guardian, Burkhalter-Lau obtožuje Pavlico in njegovo ekipo, da se niso udeležili ključnih sestankov o varnosti pred finalom in niso zagotovili vitalnih informacij za proces načrtovanja. Pavlica je, nasprotno, trdil, da se ni zavedal krize, dokler ni bil poklican na sestanek ob 20:45, kjer je bila odločitev o prestavitvi začetka tekme sprejeta, čeprav so člani njegove ekipe na težave opozorili že okoli 17:19 ure.
Kakšna je kultura znotraj UEFA-e?
To sproža širše vprašanje o kulturi znotraj UEFA pod vodstvom Čeferina. Guardian je po finalu poročal o pomislekih glede domnevnega kronizma pri imenovanju v UEFA, saj so bili na ključne položaje imenovani Pavlica in štirje drugi Čeferinovi sodelavci iz Slovenije. UEFA je zavrnila obtožbe o nepotizmu in trdila, da so vsi “dokazani profesionalci”.
Čeferin je kasneje potrdil svojo ključno vlogo pri teh imenovanjih. Predlagal je, da bi mu morali za to pravzaprav zaploskati, češ, da je v UEFO pripeljal kompetentne ljudi, ki jim zaupa.
Burkhalter-Lau je izkušena profesionalka, ki se je z upravljanjem dogodkov začela ukvarjati v devetdesetih letih, UEFI pa se je pridružila leta 2002 kot vodja operacij za evropsko prvenstvo, ki je potekalo dve leti pozneje na Portugalskem. Leta 2016 je napredovala v operativno direktorico. V memorandumu, ki ga je januarja poslala Theodoridisu, Burkhalter-Lau izpostavlja, da so dokazi UEFA o tem, da je bila varnostna enota Pavlice izločena, “neresnični”.
Poudarja tudi, da je varnostna enota običajno vzpostavila neposreden stik s policijskimi silami in bila je “zelo presenečena”, ko je videla pritožbo, da pred finalom niso mogli komunicirati s pariško policijo. Trdi, da so z dokazi v UEFI ne le ščitili varnostno enoto, ampak dejansko preložili krivdo na njen oddelek in sodelavca Tiziana Gaierja, uradnika UEFA v njeni diviziji, odgovornega za končne operacije.
V vsej tej zmedi je jasno, da veliko vprašanj o tem, kaj se je zgodilo na finalu Lige prvakov 2022, ostaja neodgovorjenih. Upamo, da bo dodatna preiskava UEFA lahko razjasnila zadeve, navijačem pa dala potrebne odgovore.
Vir: Portal24.si
