Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) letos praznuje 25-letnico, a se zdi, da jo vlada Roberta Goloba vidi kot tarčo za politično obračunavanje, namesto kot ključnega partnerja za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo pod vodstvom Mateje Čalušić načrtuje odvzem kmetijske svetovalne službe, kar bi zbornici vzelo glavnino zaposlenih, financ in premoženja. Ta poteza, ki kaže na brezobzirnost oblasti, ne bo uničila le KGZS, temveč tudi razdrobljeno slovensko kmetijstvo. Namesto reševanja realnih težav podeželja vlada izigrava politične interese na račun kmetov.
Vladna stran trdi, da gre zgolj za reorganizacijo, toda realnost je precej bolj zapletena. Številni opozarjajo, da se pod pretvezo “učinkovitosti” skriva politična maščevalnost. Po volitvah v organe KGZS leta 2024, ko so vodilne položaje zasedli predstavniki SDS, se zdi, da vlada zdaj zbornico uničuje z namenom, da se politično obračuna z opozicijo. Toda, ali ima to pravico delati na račun kmetov?
Ministrica kot žrtveno jagnje
Mateja Čalušić, ki je bila lani presenetljivo imenovana na položaj ministrice za kmetijstvo, je danes pod drobnogledom vseh, a ne kot vodja z jasnim vizionarstvom, temveč kot figura, ki jo za svoje politične interese uporablja vladna elita. V praksi ministrstva ne vodi sama; to delo opravljata državna sekretarka Eva Knez in politkomisar Brane Golubović. Ministrica Čalušić je postala simbol razdeljenosti in brezglavega hitenja, brez posvetovanj z deležniki, kot je KGZS, njeno ministrstvo pripravlja sveženj kar sedmih zakonov. Čeprav gre za ključne spremembe za slovensko kmetijstvo, se zbornica, ki ima v zakonu jasno določeno vlogo pri pripravi predpisov, ne sme niti oglasiti.
Svetovalna služba kot zadnji žebelj v krsto zbornice
Eden izmed najbolj kontroverznih ukrepov nove zakonodaje je načrtovana selitev kmetijske svetovalne službe nazaj pod ministrstvo. Gre za korak nazaj v leto 2000, ko je ta služba delovala pod ministrstvom, vendar se je kasneje uspešno preselila pod KGZS. Svetovalci igrajo ključno vlogo pri pomoči kmetom pri uveljavljanju ukrepov kmetijske politike in tolmačenju predpisov. S prenosom teh nalog pod ministrstvo bo zbornica izgubila okoli 330 zaposlenih, večino finančnih virov in delovanje postane praktično nevzdržno.
Kaj to pomeni za kmete? Jasno je, da bodo ostali brez neodvisnega glasu, ki zastopa njihove interese. KGZS je bila doslej tisti most med kmetom in državo, ki je poskrbel, da so se glasovi s terena slišali v političnih odločitvah. V tem kontekstu ni težko razumeti, zakaj se mnogi kmetje počutijo izdane.
Politična maščevalnost in razdor v koaliciji
Argument, da je SDS prevzela KGZS, ne zdrži resne presoje. Zbornica namreč ni politični podaljšek nobene stranke, temveč se bori za interese kmetov. Vlada Goloba pa z ukrepi ne spodkopava zgolj SDS, temveč uničuje celotno kmetijsko infrastrukturo. Celo nekateri koalicijski poslanci so izrazili nestrinjanje s to zakonodajo, kar kaže na razpoke v sicer močni vladni večini.
Naslov članka kot zgrešeno sporočilo
Naslov članka, ki govori o “Svobodi, ki vrača udarec SDS”, popolnoma zgreši bistvo problema. Ne gre za politično tekmo med strankami – gre za uničenje zbornice, ki je bila doslej eden redkih stebrov neodvisne kmetijske politike. Namesto da bi vlada poskušala rešiti težave slovenskega kmetijstva, ustvarja novo krizo, katere posledice bodo čutili kmetje in celotno podeželje.
Kaj sledi?
Če bo zakon o kmetijstvu sprejet v trenutni obliki, bo to lahko pomenilo konec KGZS. Ministrica Mateja Čalušić se bo v zgodovino zapisala kot ministrica, pod katero se je začelo rušenje slovenskega kmetijstva. Vse to pa bi lahko bil le začetek še globlje krize, ki bo slovensko podeželje pustila brez glasu in brez prihodnosti.
