Interpelacijo je poslanska skupina SDS vložila zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve in Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo ter drugih ravnanj, ki so v nasprotju z določili Ustave Republike Slovenije ali lastnimi zavezami vlade v koalicijski pogodbi.
Ustava Republike Slovenije v 3. členu določa, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenije torej ni brez slovenskega naroda, ki je konstitutivni gradnik države Republike Slovenije. Slovenskega naroda pa seveda ni brez Slovencev. Slovenci v zadnjih desetletjih kljub lastni državi beležimo drastičen upad števila rojstev, kar nas danes uvršča med države z enim najstarejših prebivalstev na svetu. Poleg naraščajočega socialnega primeža, ki se najbolj očitno kaže v vedno bolj neugodnem razmerju med aktivnim in upokojenim delom prebivalstva, ta trend ogroža celo naš obstoj in preživetje kot naroda in države.
Zavedajoč se resnosti problema, je Vlada Republike Slovenije 10. oktobra 2020 ustanovila Urad Vlade Republike Slovenije za demografijo s sedežem v Mariboru, ki je izoblikoval vrsto predlogov za sistemsko reševanje strateško gledano ključnega problema Republike Slovenije, ki jih je vlada sproti vključevala v sprejemanje konkretnih ukrepov.
Toda vlada dr. Roberta Goloba je že na eni svojih prvih sej (14.7.2022) sprejela Odlok o ukinitvi Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo, zaposlene prenesla večinoma na Urad za migracije, sredstva urada pa z rebalansom proračuna prav tako večinsko prenesla na urad za oskrbo migrantov.
Odločitev vlade dr. Roberta Goloba za ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve ter ukinitev Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo ima skupni imenovalec v programu najbolj skrajne stranke vladne koalicije, ki ga je deloma s koalicijsko pogodbo, predvsem pa s praktičnimi ukrepi, posvojila celotna vladna koalicija.
Vse od nastopa vlade dr. Roberta Goloba junija 2022 smo priča ukrepom in napovedim, ki gredo v smer razgradnje naroda, družine, zasebne lastnine in svobodnega podjetništva. Poleg že omenjenih ukinitev dveh pomembnih državotvornih institucij smo bili priča razvrednotenju družine, razgradnji zdravstvene oskrbe, grožnjam podjetnikom, znižanju plač v gospodarstvu z nižanjem splošne olajšave pri dohodnini, siromašenju velikega dela upokojenske generacije, napadom na zasebno pobudo v vzgoji in izobraževanju, propagiranju in uvajanju evtanazije itd.
Slovenska osamosvojitev je eden od temeljev ustavnega reda Republike Slovenije. Zato ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, ki je bil namenjen zbiranju, ohranjanju, dokumentiranju, proučevanju, interpretaciji, upravljanju, razstavljanju in urejeni dostopnosti materialne in nesnovne kulturne dediščine o temelju slovenskega ustavnega reda, predstavlja norčevanje iz slovenske zgodovine in napad na temeljna izhodišča slovenske ustavnosti.
Likvidacija oziroma ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve je ustavno sporna z vidika ohranjanja kulturne dediščine, ki predstavlja temelj slovenske države in hkrati temeljna izhodišča slovenske ustavnosti in predstavlja kršitev 5. člena Ustave Republike Slovenije. Zato podpisniki predmetne interpelacije poudarjamo, da način likvidacije muzeja predstavlja nedopusten poseg v avtonomijo javnega zavoda, kar je nevarno za demokratično družbo.
Nadalje smo priča opustitvi dolžnega ravnanja ukrepati na področju zdravstva in zdravstvenega varstva. Pred volitvami so koalicijske stranke obljubljale, da bodo državljani v 30 dneh prišli do specialista in takojšne skrajševanje čakalnih dob, namesto tega se čakalne dobe še podaljšujejo. Obljubljali so, da bo vsak imel svojega osebnega zdravnika, namesto tega pa ljudje v dolgih vrstah na ulici čakajo za vpis k splošnemu zdravniku. Obljubljali so spopad s korupcijo v zdravstvu, namesto tega pa ukinili Urad za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in medicinske opreme, zaradi česar bodo cene pripomočkov in opreme v slovenskem zdravstvu ponovno precej dražje kot v drugih evropskih državah. Obljubljali so jasen načrt vzpostavitve novega zdravstvenega sistema do konca leta 2022, namesto tega po devetih mesecih vladanja predstavljajo zgolj analizo obstoječega stanja.
Devet mesecev vladanja dr. Roberta Goloba in njegove ministrske ekipe zaznamuje tudi najbolj brutalno kadrovanje na vseh ravneh javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije. Kadrovski števec po prvem mesecu je pokazal blizu 100 menjav in tako naprej mesec za mesecem. Vlada Roberta Goloba se ukvarja predvsem in skoraj izključno s kadrovanjem in obračunava z drugače mislečimi, bolj malo ali nič pa z dejanskim reševanjem težav državljanov.
Devet mesecev vlade dr. Roberta Goloba so tako zaznamovali slabo premišljeni ukrepi, kadrovanje in revanšizem. Vlada oziroma kadrovski valjar vlade dr. Roberta Goloba tako kot po tekočem traku na vsaki seji vlade pod točko Kadrovske in administrativne zadeve menja vodstva ali nadzorne organe v državnih družbah oziroma družbah, ki so pretežno v državni lasti. Na nove funkcije pogosto imenuje nekdanje sodelavce in družinske prijatelje predsednika vlade.
Kadrovanje z vrha in nameščanje naših oziroma tistih, ki bodo verno izpolnjevali ukaze, se je zataknilo, ko si je premier zaželel še brutalnejše čistke na policiji, kot sta jo v.d. direktorja policije in ministrica za notranje zadeve na policiji in resorju že izvedla. Odstop ministrice za notranje zadeve je razkril politične pritiske na delo policije, ki jih je izvajal sam predsednik vlade in pokazal na globok prepad med besedami in dejanji predsednika vlade ter ponovno potrdil popolno podrejenost večine medijev oziroma novinarjev tej vladi.
Vlada dr. Roberta Goloba prav tako ne sledi zavezi iz Ustave Republike Slovenije, da bo »z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije«. To izhaja tudi iz Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), s katerim je državljankam in državljanom zvišala davke in znižala plače oziroma dohodek. ZDoh-2AA ne prinaša pozitivnih učinkov niti za državljanke in državljane kot zavezance za plačilo dohodnine in davčne zavezance niti za davčno blagajno.
Zaradi vsega navedenega se ključno vprašanje, na katerega naj odgovori interpelacijska razprava, glasi: »V kolikšni meri so Vlada Republike Slovenije in koalicijske partnerice od prisege naprej uresničevala ustavno prisego, ki so jo podali predsednik Vlade Republike Slovenije, ministrice in ministri v Vladi Republike Slovenije, da bodo spoštovali ustavni red, da bodo ravnali po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije?«
Vir: SDS.si
