Začelo se je: Fiktivnim prijavam tujcev odklenkalo

Hiša v Šentilju, kjer je bilo prijavljenih kar 545 tujcev. Teh zgodb bo zdaj nepreklicno konec, državni zbor je sinoči na predlog vlade sprejel spremembe zakonodaje na tem področju.

Fiktivnim prijavam prebivališč tujcev je, kot kaže, v Sloveniji odklenkalo. Znan je primer iz Šentilja, kjer je bilo v majhni hiši fiktivno prijavljenih kar 545 oseb. Po nastopu nove vlade pa so se stvari tudi na tem področju začele spreminjati.

V ponedeljek je tako predsednik vlade Janez Janša v državnem zboru opozoril na spornost množičnih fiktivnih prijav prebivališč tujcev v Sloveniji in napovedal ukrepanje.

Resorno ministrstvo za javno upravo je nato pred dnevi že uvedlo postopek notranjega nadzora na območju Upravne enote (UE) Mariboru, v okviru katerega bodo preverili vse naslove, ki imajo prijavljenih več kot 20 oseb.

Po prvih poizvedovanjih sta zaenkrat sporna dva naslova – za enega so ugotovili, da je na 97,6 kvadratnega metra stanovanjske površine prijavljenih 62 oseb, na drugem spornem naslovu pa so ugotovili, da je na 99 kvadratnih metrih prijavljenih 157 oseb.

Nadzor bodo razširili tudi na ostala območja v Sloveniji. Včeraj pa je portal mojeposavje. objavil, da je samo na enem naslovu v Krškem prijavljenih kar 265 tujcev. Klopčič se je torej začel odvijati!

Hkrati so mariborski kriminalisti prejšnji teden zaključili večmesečno kriminalistično preiskavo kaznivih dejanj s področja gospodarstva in s področja začasnih prijav tujcev. Pri tem so opravili več hišnih preiskav na različnih naslovih v Mariboru in okolici ter ugotovili, da je odgovorna oseba podjetja, ob pomoči dveh njenih družinskih članov, na treh različnih naslovih v okolici Maribora, vse od leta 2018 dalje lažno prijavila na začasno prebivanje večje število tujcev oz. državljanov tretjih držav (BiH, Kosova, Srbije …).

Osumljena oseba je, ob pomoči dveh njenih družinskih članov, pristojni upravni enoti prijavila 103 začasna bivališča tujcev in s tem storila kaznivo dejanje Overitve lažne vsebine.

Njena družinska člana sta ji pomagala na način, da sta kot solastnika oz. lastnika nepremičnine podala privolitev oz. soglasje, da se na posameznem naslovu lahko opravi začasna prijava tujcev, ki jih je nato osumljena tudi opravila.

Nadalje se je osumljenka lažno predstavljala kot lastnica nepremičnine in tako samostojno spravila pristojno upravno enoto v zmoto, da je ta v uradnem postopku izvedla prijavo večjega števila tujcev za začasno prebivanje.

Med kriminalistično preiskavo je bilo v povezavi z začasnimi prijavami tujcev še ugotovljeno, da prostori oz. nepremične, v katerih so bili tujci prijavljeni za začasno prebivanje, ne omogočajo prebivanja tolikšnemu številu prijavljenih oseb (npr. velikost stanovanjske hiše, stanovanja …). V teh prostorih tudi ni zadostne potrebne opreme za bivanje večjega števila oseb (število postelj, omar …).

Kriminalisti so tudi ugotovili, da prijavljeni tujci nikoli niso začasno prebivali na prej omenjenih treh naslovih, svojo ”začasno prijavo” pa so plačevali. Točnega zneska tako prejetih plačil med preiskavo do sedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Vzrok za to je nedosegljivost začasno prijavljenih tujcev, saj ti delajo po gradbiščih, njihove matične
države pa ne ogovorijo na zaprosila slovenske Policije oz. so tujci nedosegljivi tudi svojim matičnim državam.

Kriminalisti so osumljenko, proti kateri že tudi sicer potekajo različni kazenski postopki pred sodišči, in enega družinskega člana ob pričetku zaključne akcije, pridržali. Sodišče pa je na predlog Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru za njo odredilo enomesečni pripor. Za katero osebo točno gre, policija ni poročala, iz poročila pa je razvidno, da v tem primeru ne gre za zakonca Galunič iz Šentilja, ki sta v svoji hiši od 1. januarja 2015 do 21. februarja 2018 fiktivno začasno prijavila kar 545 oseb. To je policija že razčistila, v to je bila vpeta Upravna enota Pesnica.

Stvari se torej premikajo, državljani to množično pozdravljajo. Po navedbah poznavalcev fiktivne prijave prebivališč v Sloveniji služijo kot odskočna deska za delo bodisi v Sloveniji, bodisi v EU, saj na ta način lažje dobijo delovna dovoljenja, upravičeni pa so tudi do nekaterih socialnih transferjev. To se je potrdilo tudi v že preiskanem in tudi najnovejšem mariborskem primeru.

M. P.