V Sloveniji poteka zbiranje podpisov za razpis treh zakonodajnih referendumov. Vlada Roberta Goloba je namreč sprejela spremembe treh zakonov, ki državljanom in državi prinašajo zgolj škodljive posledice.
Spremembe zakonov zdaj lahko državljani zavrnemo zgolj na referendumih.
Škodljivim zakonom nasprotujejo tudi v Slovenski demokratski stranki, zato so pripravili vse potrebno za začetek pobude za razpis referendumov. Za to pa potrebujejo podpise podpore volivcev in volivk.
Škodljivi zakoni so tri, in sicer:
- zakon, ki javni zavod RTV Slovenija podreja vladajoči politiki,
- povečujejo število ministrstev iz 17 na 20 in
- ukinjajo izvajanje dolgotrajne oskrbe.
Tokrat predstavljamo dejstva, zakaj je treba zavrniti spremembe, ki jih Golobova vlada načrtuje na področju dolgotrajne oskrbe.
Vlada Janeza Janše je Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejela konec leta 2021, po več kot 20 letih poskusov in več kot 120 različic predlogov, ki so jih prejšnje leve vlade svaljkale po predalih.
Zdaj želijo Golobovi ukiniti rešitve, ki urejajo področje dolgotrajne oskrbe, z zagotavljanjem pogojev za dostopno, kakovostno in varno obravnavo odraslih oseb, ki zaradi bolezni, starosti, poškodb ali invalidnosti ne zmorejo več samostojno poskrbeti zase. Vse to je zagotavljal Jašev zakon.
Zakon o dolgotrajni oskrbi, kakor je to sprejela vlada Janeza Janše, namreč vsem državljanom prinaša upanje, da v starosti ne bodo ostali sami in brez zdravstvene oskrbe ter pomoči.
Gre za sistemski zakon, s katerim se bo poskrbelo, da bo vsak starostnik svoja zadnja leta preživel brez nepotrebnih stisk in pomanjkanja.
Slovenija je bila namreč ena od držav, za katere so evropske institucije vrsto let ugotavljale, da področja dolgotrajne oskrbe nima primerno urejene. To je bil tudi eden od razlogov, da je sprejem tega zakona v času vlade Janeza Janše predstavljal enega od pomembnih mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost.
Iz nepovratnih evropskih sredstev, ki so bila Sloveniji dodeljena julija 2020 v okviru mehanizma React-EU, so za 18 domov za starejše v desetih regijah države namenili preko 90 milijonov evrov sredstev.
Številka pomeni približno 1100 postelj z normalnim standardom. Dodatno je bilo v letih 2020 in 2021 prek dveh razpisov zagotovljenih preko 2300 postelj v domovih za starejše pri koncesionarjih. Večina teh kapacitet je v gradnji in naj bi bile zaključene do konca prihodnjega leta, oziroma do leta 2025.
Nadgradnjo oz. dopolnitev vseh teh aktivnosti pa predstavlja Zakon o dolgotrajni oskrbi. Prejšnja vlada se je zavedala kompleksnosti ureditve, zato je bil zakon sprejet tako, da se uveljavi, oziroma prične uporabljati postopoma. Z enoletnim odlogom oz. s 1. 1. 2023 v enem delu ter s 1. 7. 2024 v drugem delu. Prehodno obdobje je dovolj dolgo za pripravo vsega, kar je potrebno za celovito uveljavitev zakona.
Vendar so se Golobovi odločili, da uveljavitev zakona zamaknejo, s tem bi tudi ukinili reševanje težav na področju dolgotrajne oskrbe.
SDS je na odboru, kot v parlamentarni razpravi, predstavil konkretne argumente, zakaj je zavrnitev zakona škodljiva. Nasprotnih argumentov ni bilo, razen tega, da birokracija in Zavod za zdravstveno zavarovanje nista pripravljena na uveljavitev zakona, kar pa seveda ni nikakršen argument. Ob tem je potrebno še poudariti, da se del zakona že izvaja (npr. e-oskrba).
Golobovi zdaj še zatrjujejo, da bodo oskrbnine zaradi napovedanega referenduma višje, vendar to ne drži.
Dejstvo pa je, da bi zamik zakona, kar predlaga Golobova vlada, bi torej ogrozil izplačilo nepovratnih sredstev v višini 1,5 milijarde evrov!
Kako lahko oddamo podpis podpore referendumom? O tem več preberite na povezavi
M. P.
