Računsko sodišče je Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor izreklo negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v letu 2018. Odgovorna oseba za poslovanje zdravstvenega doma v obdobju, na katero se nanaša revizija, in med izvajanjem revizije je dr. Jernej Završnik, direktor zdravstvenega doma.
Revizorji so ugotovili napake pri izplačilu plač in različnih dodatkov, pomanjkljive evidence, za skoraj milijon evrov je bilo nabav materiala, storitev in osnovnih sredstev v nasprotju s predpisi o javnem naročanju – nepravilnosti so odpravili že med revizijskim postopkom.
Ustanoviteljice zdravstvenega doma so Mestna občina Maribor in občine Duplek, Hoče – Slivnica, Kungota, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Pesnica, Rače – Fram, Ruše, Selnica ob Dravi, Starše in Šentilj.
Zdravstveni dom je ravnal v nasprotju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju, ker je
ob premestitvi na drugo delovno mesto javni uslužbenki uvrstil v previsok plačni razred in jima tako izplačal za najmanj 3.626 EUR previsoko plačo, strokovnemu direktorju in pomočniku direktorja pa je izplačal 8.768 EUR za opravljene ure dela preko polnega delovnega časa, ki so presegle obseg iz soglasja Ministrstva za zdravje.
V nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih javni uslužbenci nadurnega dela niso opravljali le v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, temveč jim je bilo nadurno delo odrejeno in izplačano za pisanje izvidov, za opravljene samoplačniške in nadstandardne storitve v zobozdravstvu ter storitve iz naslova konvencij, poleg tega pa sklepi o določitvi nadurnega dela niso bili izdani pravočasno.
Zdravstveni dom je v nasprotju z Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju in Kolektivno pogodbo za javni sektor 14 javnim uslužbencem izplačal za 17.353 EUR preveč dodatka za delo preko polnega delovnega časa, saj je bilo delo dejansko opravljeno v rednem delovnem času, število nadur pa je bilo izračunano iz pridobljenih finančnih
sredstev za opravljene zdravstvene storitve ali pa iz prekoračenega mesečnega normativa.
Zdravstveni dom ni imel vseh evidenc o opravljenem nadurnem delu, prihajalo pa je tudi do razlik med prikazanimi nadurami v delovnih izkazih in poročilih o opravljenem nadurnem delu, zato računsko sodišče opravljenih nadur ni moglo potrditi.
V nasprotju z Uredbo o kriterijih za določitev položajnega dodatka za javne uslužbence je 8 javnim uslužbencem izplačal za 7.315 EUR preveč položajnega dodatka ter v nasprotju s Kolektivno pogodbo za javni sektor in določbami internega pravilnika 5 javnim uslužbencem za 757 EUR preveč dodatka za mentorstvo.
Javnim uslužbencem je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih določil in izplačal sorazmerni del regresa za letni dopust, evidenc o opravljenem delu po podjemnih pogodbah za zaposlene javne uslužbence ni zagotovil, zato ni mogoče potrditi, da je bilo to delo opravljeno izven rednega delovnega časa.
Pri nabavah materiala, storitev in osnovnih sredstev v vrednosti 972.186 EUR je zdravstveni dom ravnal v nasprotju s predpisi o javnem naročanju.
V nasprotju z Zakonom o računovodstvu zdravstveni dom ob koncu leta ni uskladil stanja sredstev in obveznosti do virov sredstev z dejanskim stanjem, ugotovljenim s popisom, prav tako z dejanskim stanjem ni uskladil obveznosti za sredstva, prejeta v upravljanje.
Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da je zdravstveni dom ravnal v nasprotju z Zakonom o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, saj ni poskrbel za pravno urejenost nepremičnega premoženja in ni izvedel ustreznega postopka oddaje poslovnega prostora v najem, v 3 primerih pa je ravnal v nasprotju z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ker ni objavil namere o sklenitvi neposredne pogodbe za najem poslovnih prostorov.
Zdravstveni dom je med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti, zato računsko sodišče ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila.
Celotno poročilo je dostopno na povezavi: rs-rs.si
M. P.
