Prvega novembra obeležujemo dan spomina na mrtve oziroma praznik vseh svetih. Dan vseh svetih je katoliški praznik, ki ga praznujejo povsod po svetu, v čast in spomin vseh svetnikov. Za ta dan je značilno obiskovanje grobov in udeležba pri cerkvenih obredih oziroma spominskih slovesnostih na vojaških grobovih in pokopališčih.
Zaradi epidemiološkega stanja, povezanega z novim koronavirusom, bo tudi letos to nekoliko drugače. Minister za zdravje Janez Poklukar je zaprosil, da bi tem upoštevamo vse potrebne ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa.
Praznik vseh svetih je izraz vere cerkve, da so poleg razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi mnogi neimenovani možje in žene vseh časov. Verniki tako menijo, da je ta praznik velik dan vere, upanja in ljubezni.
Ob vseh svetih, ponekod pa tudi na dan vernih duš, 2. novembra, so gospodinje obdarovale otroke in reveže s posebnimi kruhki, ki se v različnih krajih imenujejo različno, najpogosteje pa prešice, vahtiči ali tudi samo hlebčki.
Pravoslavni verniki in muslimani 1. novembra ne praznujejo
Prvi november v Rimskokatoliški cerkvi imenujejo praznik Vseh svetih, ko se spominjajo vseh svetnikov, tudi tistih, ki nimajo svojega dne. Vseh pokojnih se v Cerkvi spominjajo 2. novembra. V Evangeličanski cerkvi posebnih bogoslužij 1. novembra ni, se pa spominjajo pokojnih in na pokopališča odnesejo sveče in rože. V Pravoslavni cerkvi 1. novembra ne praznujejo, saj so spominu na mrtve namenjene štiri sobote v letu, ki se imenujejo zadušnice. Na grobove ne prinašajo rož, pač pa jih okadijo s kadilom. Tudi muslimani ne praznujejo 1. novembra, saj se pokojnih spominjajo ob dnevih bajrama oz. zadnji dan meseca ramazana, ko se odpravijo na pokopališča in molijo.
V Sloveniji je 1. november postal državni praznik in se preimenoval v dan mrtvih po letu 1990, to je v času samostojne države.
M. P.
