Miran Čuš: Občina Starše ima še veliko neizrabljenih potencialov

Vodenje občine mora biti osredotočeno na rezultate oz. storitve občinske uprave. Prepričan sem, da lahko z zavzetostjo, znanjem in izkušnjami bistveno pripomorem k hitrejšemu doseganju postavljenih ciljev.

Zdaj ste občinski svetnik. V 13-članskem svetu je SDS zastopana s petimi svetniki. Res je, da je med sedmimi županskimi kandidati tudi kolega iz vaše svetniške skupine.

Petčlanska svetniška skupina SDS je najmočnejša v 13-članskem občinskem svetu. Pred volitvami smo župana podprli in seveda smo pričakovali, da se bo program v skupnih točkah realiziral. Sčasoma je postalo jasno, da marsikatera od volilnih obljub ne bo mogla biti realizirana, če se bo delo občinske uprave nadaljevalo po začrtanem vzorcu. In bolj kot smo se razhajali z občinskim vodstvom, čim več neprijetnih vprašanj smo postavljali, očitnejše je postajalo, da vendarle nismo tako enotni. Na eni zadnjih sej je glasovanje pokazalo, da na omenjenega kolega pri pomembnih (seveda tudi težkih) temah ne moremo več računati. Kmalu za tem je sledilo imenovanje podžupana, s čimer ne bi bilo nič narobe, če bi to prej potrdili na seji območnega odbora SDS Starše. Na tej točki smo se potem dokončno razšli. Takoj je tudi bilo jasno, da bo dosedanji kolega postal moj oponent za mesto župana. To spoštujem, a kredibilnosti pri tem ne vidim. Oportunizem pač.

Omenili ste, da stanje v občini ni najboljše. Katere so osrednje točke vašega programa?

Podružnično osnovno šolo v Marjeti je treba nemudoma spraviti pod streho. Projekt je v vnovični obravnavi, in kot kaže (to navajam pred občinsko sejo, ko bo znano več dejstev), se je dosegel konsenz glede umestitve objektov in zagotovitve zelenih površin.

Ključno je zadovoljstvo lokalne skupnosti in sprejemljiva investicijska vrednost.

Medgeneracijsko središče Starše je naslednja točka. Zavzemam se za zgraditev izpostave Doma Danice Vogrinec Maribor, ki bi bila za naš kraj najprimernejša. Glavni razlog sta kvaliteta storitve (domsko varstvo, dnevno varstvo, pomoč na domu, razvoz kosil) in ugodna oskrbnina. Ne vidim koristi za občane, če vse prepustimo koncesionarju, ki zaradi visoke oskrbnine na koncu še postelj ne bo mogel napolniti. S tem bi si naredili medvedjo uslugo.

Kaj pa stanovanja in spodbuda mladim?

Demografska slika v občini ni spodbudna.

Da mladi ne bodo odhajali in da spodbudimo priseljevanje, bomo »zbudili« nepremičninski trg. Zazidljive parcele v občinski lasti bomo dali na trg ali jih namenili graditvi.

Smiselno pa se mi zdi, da občina tudi sama prek državnih razpisov kandidira za tovrstna sredstva in ponudi na trg lastniška ali celo najemniška stanovanja. Po tržni ceni seveda. Seveda pa bomo spodbujali tudi zasebno graditev. Prodaja zemljišč v obrtni coni. Zlate čase smo na žalost zamudili, zato bo potrebno vložiti kar nekaj napora, da pridobimo investitorje. Še posebej zato ker smo vezani na roke, cilj pa je seveda privabiti okoljsko nesporne investicije.

Omenjali ste tudi infrastrukturne projekte.

Vzporedno z navedenimi projekti bo potekala obnova cestne infrastrukture. Slabo stanje cestne infrastrukture pesti vse vasi v občini, a najprej se bo treba lotiti najbolj nevralgičnih točk, v veliki večini na desni strani kanala HE Zlatoličje pa tudi mostu čez ta kanal. Po obnovah mora biti zagotovljena varnost šibkejših udeležencev v prometu. Ne bom pozabil na pločnike, še manj pa na kolesarske poti tako v urbanih delih kot zunaj njih. S tem bo občina tudi privlačnejša za kolesarski turizem, ki ob lokalni ponudbi in v navezavi s sosednjimi občinami predstavlja enega od potencialov občine. Večje težave v občini nam povzročajo poplavne vode. Drava je na našem območju del Nature 2000, kar pa nam onemogoča, da sami poskrbimo za zaščitne ukrepe ob visokih vodostajih. Prepričan sem, da bo ministrstvo za okolje in prostor ustrezen sogovorec, kako rešiti to zagato. To so bistvene zadeve. Obstajajo seveda še različne spodbude (dosedanji model je že uveljavljen) za podjetnike, mlade kmetovalce (biodinamika?), društva, ki delajo z mladimi, in organiziranje mladih. Izziv je tudi spodbujanje kulturne raznolikosti. Med številnimi društvi bom zagotovo našel sogovorce, s katerimi bomo popestrili ponudbo kulturnih dogodkov. Koncert klasične glasbe v vaškem središču v Staršah? Zakaj pa ne.

Zagotovo se ne moremo izogniti niti posledicam pandemije COVID-19. Kakšne gospodarske posledice ima za občino?

Natančnih statističnih podatkov ta čas nimam. Dejstvo pa je, da so največ škode utrpeli nosilci dejavnosti v storitvenem sektorju (predvsem gostinci, kulturniki, dobavitelji v prehranski verigi). Vlada je zelo pomagala s subvencijami in z enkratnimi pomočmi. Občina pa je za določeno obdobje najemnike poslovnih prostorov v občini oprostila plačila najemnine, občane pa omrežnine za odpadno vodo. In da ne pozabim na naše prostovoljke, ki so sešile precej obraznih mask … Hvala jim. Vse skupaj je bistveno pripomoglo k temu, da danes o hudih posledicah ne moremo govoriti. Ampak roko na srce … glede na to, da velika večina aktivnega prebivalstva dela zunaj občine, lahko pohvalim predvsem delo ministrske ekipe.

Verjetno so nekateri projekti prioriteta in jih boste morali izvesti v naslednjih dveh letih do rednih volitev?

Prioritetna je zgraditev šole v Marjeti. Pogoji za delo so v sedanji šoli na meji regularnega. Hkrati je treba pripravljati obnovo ceste skozi Marjeto (kritični odsek se začne prav pri šoli). Zatem sledi obnova ceste skozi Prepolje (cilj je realizacija ali vsaj priprava dokumentacije še v tem mandatu). Sočasno (takoj z nastopom mandata) bo delo usmerjeno tudi v odpravo ovir za začetek rekonstrukcije ceste skozi Brunšvik. Tukaj občina Starše sicer ni glavni investitor, moramo pa dokončati domačo nalogo … In da ne pozabim, tu je še »Trnički« most. Tudi začetek graditve medgeneracijskega središča je ob vzdržni finančni konstrukciji mogoč. Odločilna bo dostopnost do zunajproračunskih virov financiranja. Prve stanovanjske enote bodo do konca tega kratkega mandata zagotovo na trgu. Občina ima v lasti nepremičnine, namenjene za graditev, in tovrstne aktivnosti se že izvajajo. Graditev komunalne infrastrukture v obrtni coni je potrjena, zato smo upravičeni tudi do državnih sredstev. Bomo pa seveda iskali investitorje. Ne pozabimo, da je obrtna cona umeščena ob Phyrnski avtocesti in z logističnega vidika zelo zanimiva. Veliko je seveda odvisno od dodatnih sredstev, ki nam jih bo uspelo pridobiti (kohezija, državne spodbude, zasebni investitorji …). Tudi zmerno zadolževanje je glede na zdajšnje obrestne mere smiselno. Takšna oblika financiranja je sicer primerna predvsem za investicije, ki prinesejo neposredne učinke (recimo fotovoltaika), mislim pa, da se ne bi nihče hudoval, če bi se za to odločili v primeru sofinanciranja medgeneracijskega središča.

Računate, da boste kandidirali tudi na rednih volitvah leta 2022?

Vsekakor. Volivci bodo hitro dobili priložnost, da ocenijo moje delo.

Kaj pa je največja težava občin v Podravju?

Šibko gospodarstvo (nizka dodana vrednost) v regiji povzroča investicijsko podhranjenost občin.

Moram reči, da sem zelo razočaran, da toliko naših ljudi dela v Avstriji. Stvari se sicer popravljajo, a prepočasi. Preden nam najboljši kader zbeži čez mejo, bomo morali privabiti investitorje ali vsaj bolj spodbuditi oz. razbremeniti podjetnike.

Če hočemo, da mladi ostanejo, jim moramo omogočiti karierni razvoj.

Sedanja vlada se je močno angažirala pri pridobivanju in črpanju evropskih kohezijskih sredstev. Znano je, da je na pogajanjih o proračunu EU Slovenija iztržila dobrih deset milijard evrov proračunskega denarja, od tega večino nepovratnih sredstev. Računate, da bo tudi občina Starše udeležena pri teh sredstvih?

Vladi seveda lahko samo čestitam. Izkupiček je res dober. Prepoznavanje tovrstnih priložnosti je sicer ena ključnih nalog župana. Kolikor se naše potrebe skladajo s ponujenimi možnostmi, se bomo na razpise seveda prijavili. Sem pa prepričan, da bomo v kakšnem od razpisov prepoznali korist.

Kje pa vidite ključne prednosti strateške umeščenosti občine Starše v regiji? Ste tako rekoč ob podravski avtocesti, ki je zlasti poleti ena najbolj obremenjenih prometnih poti v Evropi.

Smo umeščeni med Mariborom in Ptujem. Smo podeželje (veliko kmetijskih površin), a vendarle zelo blizu urbanim središčem. Prometne in telekomunikacijske povezave so odlične.

Smo prava destinacija za nekoga, ki si želi ustvariti dom na vasi, a blizu mesta. Ko bomo uredili še prometno (kolesarsko) infrastrukturo in dodali lokalno ponudbo, bomo tudi ena privlačnejših lokacij za enodnevne obiskovalce in popotnike.

Z ustreznim pristopom bomo zagotovo zvabili z avtoceste tudi poletne goste, ki že sedaj radi prenočijo pri enem naših gostincev. No, za zdaj je to vse. Nameravam pa na tem graditi. Enako velja za gospodarske dejavnosti. Že z logističnega vidika smo dobro umeščeni pa tudi prostora za morebitno širitev podjetniške cone je dovolj.

Za funkcijo župana v tej dokaj majhni občini se poteguje sedmerica kandidatov. Menite, da lahko pride do odločitve že v prvem krogu?

To bi si želel, a ne bi rekel. Smo vendarle majhna občina (okrog 4000 duš) in vsak kandidat ima svojo »bazo« domačih, prijateljev, sovaščanov … Sem pa prepričan, da bodo občani šli na volitve z mislijo na dobro občine kot celote. Vse preveč se delimo glede na stran kanala, kjer živimo. Zato se mi zdi ureditev »Trničkega« mosta še poseben izziv. Ta most simbolizira naše odnose − eno in drugo je klavrno. Naj bo novi most simbol novega, boljšega, vzajemnega.

Za tednik Demokracija se je pogovarjal novinar Gašper Blažič.