V Sloveniji se že vse od leta 2002 sprejema zakon, ki bi poskrbel za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. V preteklih letih se je o tem veliko govorilo, milijone evrov so porabili za različne študije, toda konkretnih rezultatov ni bilo.
Sedaj smo tik pred sprejemom zakona, ki bo področje dolgotrajne oskrbe enotno ter sistemsko uredil – to pa gre nekaterim strašansko v nos. Na seji Državnega sveta z dne 10. novembra 2021 je bil edini, ki je glasoval proti zakonu – Branimir Štrukelj, kandidat Levice in Kučanov “zet”.
Ko so evropske države po letu 1990 vzpostavljale ta nujno potrebni finančni in organizacijski sistem socialne varnosti, so zakon o dolgotrajni oskrbi obljubljale tudi slovenske vlade. Vendar kaj več kot do obljub in dragih študij ni prišlo. V zadnjih letih pod »socialno čutečimi« levimi vladami je bilo področje dolgotrajne oskrbe zgolj puhlica v zraku. Kar 15 let se ni zgradilo niti enega doma za starejše. V vseh teh letih nismo prišli niti do prave definicije, kaj dolgotrajna oskrba sploh predstavlja, kaj šele, da bi dobili zakon, v katerem bi bile pravice sistemsko zajete in bi jih lahko koristili vsi, ki potrebujejo pomoč.
V večini evropskih držav je dolgotrajna oskrba ena izmed ključnih vsebin. Vladi pod vodstvom Janeza Janše je v kratkem času, epidemiji navkljub, uspelo pripraviti Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v drugem branju potrdil tudi Državni zbor Republike Slovenije. Sedanja opozicija levih strank je sprejetju zakona nasprotovala in je poskusila narediti vse, da zakon ne bi bil sprejet. Srdito nasprotovanje je prišlo ravno iz političnih vrst, ki so letoma porabljale denar za razne študije in pilotne projekte, ki niso dali otipljivih rezultatov.
Še več, ko je o zakonu glasoval Državni svet, je edini glas proti prišel iz vrst sindikalista in politika Levice, Branimirja Štruklja, sicer tudi očeta vnuka Milana Kučana.
Kako je o zakonu glasoval Državni svet je razvidno na povezavi: Državni svet.pdf
S. B.
