Veljati je začela novela zakona o dohodnini, ki prinaša kar nekaj razbremenitev pri obdavčitvi plač. Med drugim predvideva dvig splošne olajšave, s čimer se bodo zvišale neto plače.
Neto plače bodo višje že z marcem (izplačilo v aprilu).
V skladu s prenovljenim zakonom splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, z letom 2022 znaša 4500 evrov, kar je 1000 evrov več kot do zdaj. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače. V naslednjih letih se bo ta olajšava še zviševala, in sicer leta 2023 na 5500 evrov, leta 2024 na 6500 evrov ter leta 2025 na 7500 evrov. V petih letih naj bi tako zaposleni na račun razbremenitev dobil letno dodatno še eno plačo.
Vnovič se uvaja tudi seniorsko olajšavo za starejše od 70 let v višini 1500 evrov. Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po prenovljenem zakonu ni treba več plačevati bonitete. V primeru zaposlitve osebe, mlajše od 29 let oz. starejše od 55 let ali z deficitarnim poklicem, bo delodajalec lahko uveljavljal znižanje davčne osnove. Uvaja se še oprostitev dohodnine za dohodke z naslova družinske pokojnine ter izplačila iz šolskih skladov.
Uveljavitvi novele so ostro nasprotovale stranke iz vrst KUL (LMŠ, SD, SAB in Levica). Višjim plačam sta nasprotovala tudi Janja Golob in Jurij Lep (člana Golobove stranke Gibanje Svoboda). Proti višjim neto plačam so bili tudi vodilni rdeči sindikati. Levica pa je ob podpori KUL zahtevala celo referendum, a je zahtevo umaknila, ko je uvidela, da bi utegnil pasti na dan volitev.
Več podrobnosti o novostih si lahko preberete na povezavi: Novosti
M. P.